Mali dol

Description

Slabih 500 m severozahodno od dola Globočak je udornica Mali dol, ki po daljši osi v smeri od vzhoda proti zahodu meri 400 metrov, po krajši v smeri od severa proti jugu pa 300 metrov. Njegova največja globina meri 39 m, prostornina pa znaša skoraj milijon m³. Pod Malim dolom se nahaja Hankejev kanal Škocjanskih jam. Regijski park Škocjanske jame leži na območju kontaktnega krasa, kjer vode z neprepustnega fliša pritekajo na prepustni apnenec. Tu se pojavljajo udornice kot izrazit kraški pojav, do katerega pride zaradi raztapljanja karbonatne kamninske podlage. Oblikujejo se večji rovi, ki nastajajo ob lezikah, drobnih razpokah med plastmi kamnine. Zaradi raztapljanja, drobljenja in odnašanja kamnin nastanejo jamski rovi, ob njihovem združevanju pa jamske dvorane. Zaradi korozije in razpadanja kamnine ob straneh in pod stropom se dvorane večajo in nekatere se sčasoma ob porušitvi jamskega stropa odprejo na površje. Porušitev stropa pospešuje tudi mehanično preperevanja kamnine na površju. Na območju parka je dvanajst kraških globeli z značajem udornic, ki jim domačini pravijo doli. Na njihovem dnu nastajajo ravnice z rodovitno prstjo, njihova pobočja pa so porasla z različnimi tipi rastlinstva. Dno Malega dola je ravno in razmeroma majhno. V dolžino in širino meri 50 m. Večji del Malega dola porašča gozd oziroma kraška gmajna.

Udornice so razvrščene v nizih, nastalih v različnih fazah ponikanja reke Reke. Udornice mlajšega nastanka prepoznamo po bolj strmih pobočjih, kar je posledica še vedno prisotnega procesa nastajanja ostenja in njegovega postopnega zajedanja v uravnano okolico, za udornice starejšega nastanka pa so značilna manj strma pobočja z melišči pod preostanki ostenij. Med razvojem udornice njene stene postopoma izginjajo, zato lahko s koeficientom sten, ki izraža razmerje med višinsko razliko najvišje točke in baze sten ter največjo globino, ugotovimo njeno razvojno stopnjo. Na podlagi tega koeficienta razlikujemo udorna brezna s koeficientom, večjim od 0,9, udornice s koeficentom od 0,05 do 0,90 in globoščake s koeficientom od 0,00 do 0,05. Razmerje med globino in premerom določa obliko udornice. Pri razmerju 1 : 10 je udornica skledaste oblike, pri razmerju 1 : 2 je lijakaste oblike, kadar pa je njena globina večja od premera, govorimo o vodnjakasti obliki. Mali dol spada med globoščake skledaste oblike, z razmerjem med globino in premerom 1 : 8.

Web links

• Park Škocjanske jame

References and resources

• Peric, B. 1999: Morfološke in metrične značilnosti udornic na območju Škocjanskega regijskega parka. Diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 9011042]
• Simić, M. 2000: Evidenca naravnih vrednot v Parku Škocjanske jame in njegovi neposredni okolici. Elaborat. Ljubljana.

The author of the record

Borut Peric (Park Škocjanske jame), Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Citation suggestion

Peric, B.; Hribar, M. 2010: Mali dol. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/191-mali-dol.