Kostanjeviška jama

Opis

Kostanjeviška jama leži ob vznožju Gorjancev, za katere je značilen razgiban kraški teren s krednimi apnenci. Kraško pokrajino so skozi tisočletja ustvarjali padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki . Leta 1937 so narasle vode predrle sedanji vhod in takrat se je malo več kot dva kilometra dolga jama dobesedno sama odprla okoliškim prebivalcem. Njen vhod je pod strmim pobočjem v zatrepni dolini potoka Studene in Obrh,a ob stikih krednih apnencev in aluvialne ravnice. 80 m dolg vhodni rov se prevesi v dvorano 16 m nižje, kjer je gladina prvega jezera. Ozek prehod mimo kapniškega stebra vodi do drugega jezera, katerega gladina močno koleba. Tu se rov razdeli v tri krake, ki vodijo v z belo sigo zakapano Kapniško dvorano, v Podorno dvorano, ki je največja v celotni jami, ter v kapniški in težko prehodni sklepni Črni rov. Ko so kostanjeviški jamarji v letih 1996 in 1997 prebili Vroči in Črni rov, so našli nove dele jame. Posebnosti Kostanjeviške jame so največja kolonija netopirjev južnih podkovnjakov (Rhinolophus euryale) v Sloveniji ter endemični vrsti podzemeljskih polžkov (Paladilhiopsis robiciana kostanjevicae (Schütt 1970) in Marstoniopsis croatica (Schütt 1974)).

Spletne povezave

• Kostanjeviška jama
• Jamarska zveza Slovenije
• Kostanjeviška jama
• Kostanjeviška jama

Strokovne reference in viri

• Eržen, M. 1965: Kostanjeviška jama. Naše jame 6, 17–19. Ljubljana.
• Hudoklin, A. (urednik), et al. 2002: Kostanjeviška jama. Monografska publikacija. Novo mesto.
• Kranjc, A. 1990: Dolenjski kraški svet. Monografska publikacija. Novo mesto.
• Ladišić, B. 1999: Nova Kostanjeviška jama. Naše jame 41, 82–88. Ljubljana.
• Schütt, H. 1970: Neue Formen höhlenbewohnender Hydrobiiden des Balkan und ihre Beziehungen zu Paladilhiopsis Pavlovic 1913. Arch. Moll. 100/5–6, 305–317. Dresden.
• Schütt, H. 1974: Zweie neue reliktäre Süßwassermollusken der Dinariden. Ann. Naturhist. Mus. Wien 78: 473–480. Dunaj.
• Ur. l. RS, 46/2004 2004: Uredba o zavarovanih živalskih vrstah. Ur. l. RS, 46, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 82/2002 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. l. RS, 82, 24. 09. 2002. Ljubljana.

Avtor zapisa

Rajko Slapnik (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Slapnik, R. 2010: Kostanjeviška jama. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/214-kostanjeviska-jama.