Rakov Škocjan

Description

V severozahodnem delu Notranjskega regijskega parka, v zaledju svetovno znanega presihajočega Cerkniškega jezera in ob vznožju Javornikov leži očarljiva, okrog 2,5 km dolga in do 300 m široka kraška dolina Rakov Škocjan. Na majhnem koščku zakraselega sveta se skrivajo številni kraški pojavi, ki so med drugimi pritegnili tudi znamenitega učenjaka Janeza Vajkarda Valvasorja. Rakov Škocjan je kraška dolina med Cerkniškim in Planinskim poljem, po kateri teče reka Rak. Ime je dobila po cerkvi sv. Kancijana, ob Velikem naravnem mostu domnevno zgrajeni na prehodu iz 15. v 16. stoletje, zdaj pa so od nje vidne le še razvaline. Rakov Škocjan je že od leta 1949 zavarovan z republiško odločbo kot naravna znamenitost, zdaj pa je krajinski park. Ta rečna dolina ima na pritočni strani izvire in na odtočni strani ponore; gre torej za dolino s kraškim dotokom in odtokom. V njenem zgornjem, zatrepnem delu, že v udornicah Zelških jam je Mali naravni most, približno 2,5 km dolodno ob Raku pa še Veliki naravni most. Rak izvira iz Zelških jam oziroma iz udornic, ki so nastale po zrušitvi jamskega stropa. V parku je več naravnih znamenitosti, med katere spadajo Zelške jame z od 8 do 50 m globokimi udori, skozi katere lahko opazujemo tok Raka, Mali naravni most z zgornjim robom 42 m nad potokom, ki je tanek ostanek stropa med dvema udoroma, Veliki naravni most s 23 m debelim in 37 m visokim obokom, ki je ostanek porušenega jamskega stropa na ponorni strani potoka, udorna vrtača Kotel z jezerom, katerega gladina koleba skladno z vodnim stanjem v Kotličih, 2845 m dolga Tkalca jama z dvema vhodoma. V Zelških jamah, Prunkovcu in Kotlu so bili najdeni polžki Belgrandiella kusceri, ki so endemiti podzemne Ljubljanice. V dolini, ki jo obdajajo jelovo-bukovi gozdovi, raste razmeroma redka praprot močvirska krpača (Thelypteris palustris).

Web links

• Notranjski regijski park
• slovenski jamarski spletni portal

References and resources

• Bole, J. 1966: Mehkužci in zoogeografski položaj Rakovega Škocjana. Varstvo narave 5, 129–137. Ljubljana. [COBISS-ID 7010349]
• Bole, J. 1967: Taksonomska, ekološka in zoogeografska problematika družine Hydrobiidae (Gastropoda) iz porečja Ljubljanice. Razpr. Slov. akad. znan. umet., Razr. prirodosl.-med. vede, Odd. prirodosl. vede 10, 73–108. Ljubljana. [COBISS-ID 7056941]
• Gospodarič, R., Kogovšek, R., Luzar J. 1983: Hidrologija in kraški izviri v Rakovem Škocjanu. Acta carsologica 11, 19–40. Ljubljana.
• Kunaver, P. 1950: Visoka voda v Rakovi dolini. Proteus 12, 173–179. Ljubljana.
• Kuščer, L. 1932: Höhlen und Quellenschnecken aus dem Flusssgebiet der Ljubljanica. Archiv fur Molluskenkunden 64 (2), 48–62. Frankfurt am Main.
• Perko, D., Orožen-Adamič, M. 1998: Slovenija – Pokrajina in ljudje. Ljubljana. [COBISS-ID 73447936]
• Ravbar, M. 1977: Vodnik po ekskurziji Postojna–Bled. Priloga Rakov Škocjan. Zavod SRS za spomeniško varstvo. Ljubljana.
• Silan, S. 1995: Rakov Škocjan in naravoslovna učna pot. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ljubljana.
• Smerdu, R. 1983: Učna pot v Rakovem Škocjanu. Proteus 46, 64–69. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 46/2004 2004: Uredba o zavarovanih živalskih vrstah. Ur. l. RS, 46, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 82/2002 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. l. RS, 82, 24. 09. 2002. Ljubljana.
• Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Agencija Republike Slovenije za okolje 2007: Naravovarstveni atlas. Ljubljana.

The author of the record

Rajko Slapnik (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Citation suggestion

Slapnik, R. 2010: Rakov Škocjan. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/221-rakov-skocjan.