Hrenov križ

Description

Hrenov križ so postavili leta 1622 na mesto današnjega Ambroževega trga v Ljubljani.

Na kamnitem znamenju je vklesano ime in geslo tedanjega knezoškofa in voditelja protireformacije na Kranjskem, Tomaža Hrena (1560–1630), na njem pa je tudi rimska letnica postavitve znamenja. Na vrhu znamenja je na prednji strani kamniti križ s podobo Križanega, na hrbtni strani pa reliefna podoba Matere Božje s križem zmagoslavja. Pod križem sta na stebru vklesani črki I. M. (In memoriam), ki poudarjata, da je objekt spomenik splošnega zmagoslavja katoliškega pravoverstva nad protestantizmom oziroma krivo vero. Na znamenju je dvakrat zabeležena letnica 1622, ko se je borba proti protestantizmu dokončno zaključila.

Ob preureditvi Ambroževega trga leta 1940 je arhitekt Jože Plečnik postavil Hrenov križ na steber s stopničastim podstavkom, ga obdal s štirimi konfini in obsadil z osmimi kostanji. Vsebina in pomen spomenika sta počasi potonila v pozabo.

Po legendi naj bi Hrenov križ postavili na mestu, kjer so med procesijo sv. Rešnjega telesa oziroma telovsko procesijo Hrena žalili ljubljanski protestanti, te pa so kovači, ki so bili v procesiji in so ostali zvesti katoliški veri, nato pregnali. Hren je procesijo vodil prek brvi čez Ljubljanico na mestu današnjega šentpetrskega mostu. Kovači naj bi se postavili po robu »krivovercem«, ki so onstran brvi navalili na Hrena, ter jih pognali v beg. Kamnito znamenje naj bi postavili v spomin na to zmago, vendar tega napada zgodovinski viri ne potrjujejo. Udeležba kovačev na šentpetrski procesiji izvira iz pripovedke Janeza Ciglerja, ki ljubljanske kovače opeva ne kot zmagovalce nad protestanti, temveč kot junake v boju zoper Osmane, ki so jih odgnali, ko so hoteli požgati cerkev sv. Petra.

Tomaž Hren je postal ljubljanski škof leta 1597. Vneto je podpiral obnovo katoliške Cerkve ter preoblikoval evharistično in marijansko pobožnost kot zaščitna simbola protireformacije, ki sta cvetela še mnogo časa po njegovi smrti. Ko je leta 1598 notranjeavstrijski nadvojvoda Ferdinand II. ukazal izgon protestantskih pridigarjev in učiteljev iz Ljubljane, je Hren pripravil slovesen sprevod v špitalsko cerkev, kjer je raztrgal protestantske knjige, razbil krstni kamen in služil prvo sveto mašo v cerkvi, kjer se je štirideset let prej opravljalo protestantsko bogoslužje. Kmalu se je izoblikovala povsem katoliška podoba Ljubljane, ki sta jo simbolno potrdila dva dogodka iz leta 1622: postavitev Hrenovega križa in spremljajoča telovska procesija ter posvetitev petih svetnikov. Oba dogodka sta pripovedovala zgodbo o dokončanem boju zoper protestantizem. Podobi krivovercev (protestantov) in nevernikov (Osmanov) sta služili kot sredstvo legitimizacije obstoječega političnega reda, ki je stremel k izničenju protestantizma v očeh prebivalstva.

V 19. stoletju se je slovensko nacionalno gibanje v Notranji Avstriji naslonilo na konzervativno retoriko, ki je poudarjala: vse za vero, dom in cesarja. Proti koncu stoletja so poglavitni politični boji potekali predvsem med narodno-napredno stranko (liberalci) in katoliško konzervativno stranko (klerikalci), ki so se manifestirali predvsem v odnosu do dveh zgodovinskih osebnosti: liberalci so povzdigovali spomin na Primoža Trubarja, klerikalci pa so podpirali delo Tomaža Hrena. Podoba Trubarja in njegove protestantske dediščine ter podoba škofa Hrena se še danes interpretirata v skladu z različnimi političnim tendencami. Liberalne stranke povzdigujejo Trubarja kot očeta slovenskega naroda, ne da bi upoštevale njegovo vez z religijo, konzervativne stranke pa povzdigujejo Tomaža Hrena.

Web links

• Tomaž Hren - Wikipedija
• Tomaž Hren - slovenski biografski leksikon

References and resources

• Batista, E. 2009: Simbolno nasilje in kolektivna identiteta. Primerjava Oranžnih maršev na Severnem Irskem in ljubljanskih procesij.. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek EiKA. [COBISS-ID 40868706]
• Jezernik, B. 2008: Pomnjenje zgodovine kot pozabljanje preteklosti: Marijin steber pred cerkvijo sv. Jakoba v Ljubljani. Zgodovina za vse: vse za zgodovino, letn. 15, št. 1, str. 37-56. Celje: Zgodovinsko društvo Celje. [COBISS-ID 36946530]

The author of the record

Eva Batista (Oddelek za Etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Citation suggestion

Batista, E. 2010: Hrenov križ. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/224-hrenov-kriz.