By using cookies, we improve your user experience. By using our services, you agree to the use of cookies. OK Cookies that we use Privacy Policy

Žalostna gora nad Mokronogom

Official label: Mokronog – Območje Žalostne gore
Kulturno krajino, ki se razprostira na griču iznad trga Mokronog, sestavljajo številni sakralni objekti, med njimi ena največjih romarskih cerkva na Dolenjskem, cerkev Žalostne Matere Božje.

Description

Žalostno goro v občini Mokronog-Trebelno obdajata na zahodu trebanjsko pogorje in dolina potoka Laknica, na jugu so šentrupertski hribi, na severu pa naselje Debenec. Nahaja se na 366 metrih nadmorske višine.

Sestavljajo jo romarska cerkev s Svetimi stopnicami (romarskimi »štengami«), pet kapelic Marijinih žalosti, mežnarija, dve gospodarski poslopji, župnišče ter stara lipa.

V podnožju griča je kapelica s podobo Marije z Jezusom (pietà), od tam pa se po vzhodni strani griča vije romarska pot s kapelicami, ki prikazujejo sedem žalosti Matere Božje: Simeonovo prerokbo, Beg v Egipt, Marijo, ki išče dvanajstletnega Jezusa, Marijo, ki sreča Jezusa na križevem potu, Žalostno Mati božjo pod križem, Snemanje s križa in Polaganje v grob, pri čemer sta dve upodobitvi že na južni steni Svetih stopnic. Avtor poslikav je Matija Koželj. Ker so v kasnejšem obdobju freske zbledele, so jih večkrat obnovili, med obnovitelji pa sta bila Matija Bradašek in akademski slikar Mole.

Jugovzhodno od cerkve je sakralni objekt s Svetimi stopnicami, ki so ene najlepših na Slovenskem. Začnejo se pri vhodni veži, sledi stopnišče iz črnega kararskega marmorja, ki prikazuje pasijonski cikel: 27 prizorov od Zadnje večerje do Jezusovega vstajenja. Zgodbe si sledijo od leve proti desni, kot so vdelane relikvije, obložene z marmornimi ploščicami. Baročna poslikava je delo Antona Postla. Vsako leto se romarska procesija prične pred stopnicami, kjer je prostor duhovne priprave; sledi vzpenjanje po stopnicah po kolenih, pri čemer se na vsaki stopnici poljubijo v črne kamne vdelane relikvije; zaključek procesije je v predprostoru pred kapelo Božjega groba, v kateri je zadnji prizor Vstajenja.

Na vrhu griča je romarska cerkev Žalostne Matere Božje, ki je najstarejša izmed objektov. Izvira iz pozne renesanse, ko je bila dokončana ladja, ter zgodnjega baroka, ko je bil dograjen prezbiterij. Smer slemena objekta je zahod-vzhod. Na zahodni strani se priključuje visok zvonik z vogelnimi stolpiči. Zahodneje se nahaja oltar sv. Peregrina. Preprosto zunanjščino cerkve dopolnjuje bogato okrašena notranjost. Ladja s prizorom Križevega pota je iz začetka 20. stoletja. Cerkvene stene so bogato okrašene z raznovrstnimi votivnimi podobami, ki so bile ustvarjene konec 17. in na začetku 19. stoletja. Razkošna je tudi poslikava prezbiterija, ki je delo baročnega slikarja Franca Jelovška. Na plitvem oboku je upodobil Mater Božjo s sedmimi ustanovitelji servitskega reda – to je skupino redovnikov, ki jih danes na Slovenskem ni več, nekoč pa so se posvečali Marijinem čaščenju. Nosili so črnosivo obleko in črno vrhnje oblačilo (škapulir). Prvotno je cerkev imela štiri oltarje, danes ima tri. Veliki oltar je po naročilu mokronoškega graščaka Kajzerja iz črnega marmorja izdelal mojster Mihael Cussa. V osrednjem stebriščnem delu je v niši podoba Žalostne Matere Božje z mrtvim Jezusom v naročju. Ob straneh sta kipa apostolov sv. Petra in sv. Pavla. Dva stranska oltarja imata oltarni sliki Valentina Metzingerja. Levi ima v osrednji niši oljno sliko Mučenje sv. Jerneja, desni pa sliko sv. Jožefa z Jezuščkom v naročju.

Na območju Žalostne gore najdemo bogato oltarno arhitekturo in kiparske izdelke, delo ene vodilnih kamnoseško kiparskih delavnic prve desetine 18. stoletja. Predstavljena pasijonska motivika je kakovostno zaokrožena ikonografska celota. O pomembnosti romarske poti priča dejstvo, da so na Jernejevo nedeljo, ko je potekal glavni romarski shod, prihajali romarji s Štajerskega in celo s Hrvaške. Danes je Žalostna gora del romarske poti, ki prek Šentruperta vodi na sosednjo Veselo Goro in Zaplaz.

References and resources

  • NN 2006: Zgibanka: Žalostna gora nad Mokronogom. Mokronog. [COBISS-ID 5373408]
  • Šerbelj, F. 1999: Žalostna gora nad Mokronogom: dolenjska božja pot. Mokronog. [COBISS-ID 104504320]

The author of the record

Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Citation suggestion

Lukić, D. 2010: Žalostna gora nad Mokronogom. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/236-zalostna-gora-nad-mokronogom.

Comment