Kamnolom apnenčevega peščenjaka iz Strtenice
Additional images
Description
K mehkobi gričevnatega sveta v osrčju Kozjanskega, natančneje med Zibiko in Šmarjami pri Jelšah, je pripomogel tudi razvoj srednjemiocenskega apnenčevega peščenjaka, ki izdanja v revitaliziranem kamnolomu v Strtenici. Kamen je prepoznaven v številnih kamnitih izdelkih, ki krasijo kozjanske domačije, kakor tudi na vseh kapelicah križevega pota v Šmarju pri Jelšah.
Sveža kamnina je rumenosive barve in plastnata, pri čemer debelina posamezne plasti ne preseže 70 cm. Po sestavi je iz kalcita, kremena, muskovita, glinencev, glavkonita in drobcev fosilov, od katerih so najpogostejši ostanki iglokožcev. Mineralna sestava se nekoliko spreminja, kar se odraža tudi v barvnem odtenku kamnine. V svetlejših različkih je poleg naštetih mineralov še framboidalni pirit, medtem ko ga v temnejših različkih ni. O framboidalnem piritu govorimo takrat, kadar se posamezni mikroskristali pirita združujejo – aglomerirajo v večja telesa sferičnih oblik, vendar še vedno mikroskopskih dimenzij. Je odličen pokazatelj anaerobnih sedimentacijskih okolij.
V začetku tisočletja so kamnolom v Strtenici revitalizirali. V sveže razgaljenem profilu kamnite stene so se približno pravokotno na plasti apnenčevega peščenjaka pokazale tenzijske razpoke, ki kažejo na smer raztezanja kamnine. Praviloma so razpoke v tem primeru vezane na svetlejše in manj palstične plasti peščenjaka, medtem ko v temnejših plasteh apnenečevega peščenjaka pojav tenzijskih razpok ni opazen.
Iz revitaliziranega kamnoloma je bila odvzeta sveža kamnina in uporabljena za potrebe prenove kamnitih objektov križevega pota v Šmarju pri Jelšah, kakor tudi za potrebe prenove sedmih objektov domačije v Strtenici.
Web links
References and resources
- Golež, M. 1999: Geološko vrednotenje kamnitih izdelkov iz miocenskih peščenjakov vzhodne Slovenije. Magistrska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 211294]
- Golež, M., Mirtič, B., Mladenovič, A., Kramar, S. 2005: Reopening of an abandoned quarry of calcereous sandstone for the restoration of two cultural monuments in Slovenia. 10th Euroseminar on Microscopy Applied to Building Materials. Paisley. [COBISS-ID 1269607]
- Mirtič, B., Mladenovič, A., Ramovš, A., Senegačnik, A., Vesel, J., Vižintin, N. 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana. [COBISS-ID 98459648]
The author of the record
Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)
Citation suggestion
Golež, M. 2010: Kamnolom apnenčevega peščenjaka iz Strtenice. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/253-kamnolom-apnencevega-pescenjaka-iz-strtenice.
