Laško – Zbirka fosilnih ostankov vretenčarjev

Opis

Med okamnelimi ostanki nekdanjega življenja hrani Muzej Laško tudi veliko zbirko fosilnih vretenčarjev.

Najštevilčnejši so zobje morskih psov terciarne starosti, ki pripadajo različnim rodovom. Med njimi so v slovenskem prostoru redki zobje vrste Carcharocles megalodon (najdeni so bili v okolici Laškega), za katere je značilna trikotna oblika z nazobčanimi robovi. Višina zob brez korenine je od 3,0 do 9,0 cm, širina na bazi zoba pa od 4,0 do 7,6 cm. V nekdanjem morju, ki je zalivalo ta del Slovenije, so bili najdeni tudi zobje morskega psa podvrste Isurus oxyrhynchus hastalis. Prepoznavni so po koničasti obliki, gladkih robovih in rahli ukrivljenosti na vrhu zoba. Veliki so do 3,4 cm in pri bazi široki 1,4 cm. Med najdenimi različki zob je tudi primerek z močno nazobčanimi robovi, ki pripada podvrsti Hemipristis serra serra. To so najmanjši zobje, ki so shranjeni v zbirki Muzeja Laško in dosežejo višino 1,9 cm, pri bazi pa so široki 1,1 cm.

Fosilni ostanki rib kostnic so slabo ohranjeni, zato jim ni bilo mogoče določiti niti rodovnega imena, njihovi nahajališči pa sta okolica Trbovelj in Zidanega Mostu.

Plazilci so v paleontološki zbirki zastopani z dvema fosilnima odtisoma notranjosti oklepa želv iz rodu Tryonix. Pri obeh je lepo viden koščeni skelet, pri manjšem primerku pa tudi del oklepa. Eksponata sta terciarne starosti in sta bila v Laško pripeljana iz Zagorja.

Od fosilnih ostankov sesalcev hrani muzej (brez podatka o mestu najdb) dele rogovja pleistocenskih jelenov vrste Cervus elaphus, Dama dama in Alces alces. Prav tako ni znano od kod izvira del spodnje čeljustnice divje svinje (Sus scrofa). Lepo ohranjeni so ostanki pleistocenskega goveda vrste Bos primigenius. V zbirki so trije nastavki za rogove z delno ohranjenimi čelnicami. Največji med njimi je kljub delni poškodovanosti dolg 36 cm.V delu, kjer je bil prirasel na lobanjo, je imel obseg 29 cm. Isti vrsti pripadata tudi desni humerus in radius. Najdišče ni znano. Najdbe verjetno izvirajo iz mlajšega pleistocena, saj so v tistem času na območju Slovenije živele velike črede pragoveda. Iz Potočke zijalke je bil v muzej prinešen del leve spodnje čeljustnice volka (Canis lupus). Najden je bil v srednjewürmskih plasteh. Tri mandibule in več samostojnih podočnjakov pripada jamskemu medvedu (Ursus spelaeus). Najbolje ohranjena je desna spodnja čeljustnica iz Mornove zijalke pri Šoštanju, najslabše pa iz Hude luknje pri Velenju. Lokalitete ostalih najdb niso znane. Iz Lačarke pri Mitrovici (Kosovo) je bil v Laško prinesen fragment desne stegnenice mamuta. Kost je zaradi nestrokovnega deponiranja v preteklosti zelo slabo ohranjena. Vrsti Mammuthus primigenius pripadata tudi dva manjša dela molarjev. V muzeju hranijo tudi dve kitovi vretenci, ki sta bili najdeni v neposredni bližini Laškega, na Gabrnem in pri Marija Gradcu.

Spletne povezave

• Geologija okolice Laškega

Strokovne reference in viri

• Jurkovšek, B., Kolar - Jurkovšek, T. 1993: Fosilne želve v Sloveniji. Geologija 36, 75-93. Ljubljana. [COBISS-ID 42364416]
• Križnar, M. 2005: Carcharocles megalodon in njegovi predniki. Društvene novice 32, 24-25. Ljubljana. [COBISS-ID 232109312]
• Majcen, T., Mikuž, V., Pohar, V. 1997: Okamnine v paleontološki zbirki laškega muzeja. Geološki zbornik 13, 104-118. Ljubljana. [COBISS-ID 75562752]
• Pohar, V. 1994: Veliki sesalci iz viška zadnjega glaciala v Sloveniji. Razprave. [Razred 4], Razred za naravoslovne vede 34, 87-100. Ljubljana. [COBISS-ID 1899053]

Avtor zapisa

Tomaž Majcen (STIK Laško)

Predlog citata

Majcen, T. 2010: Laško – Zbirka fosilnih ostankov vretenčarjev. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/279-lasko-zbirka-fosilnih-ostankov-vretencarjev.