S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Stare razglednice zdravilišča Rimske Toplice

Sinonimi: Digitalna zbirka razglednic
V Muzeju Laško shranjene digitalizirane stare razglednice Rimskih Toplic prikazujejo razvoj zdravilišča od konca 19. stol., ko je bilo v lasti družine Ulich, in do obdobja po drugi svetovni vojni.

Opis

Muzej Laško hrani v svoji fototeki zbirko digitaliziranih starih razglednic zdravilišča Rimske Toplice. Del zbirke je v lasti Muzeja Laško, del pa zdravilišča Rimske terme, d. o. o.

Večji del razglednic izvira iz konca 19. in začetka 20. stoletja, ko je bila lastnica zdraviliških kompleksov družina Ulich in je zdravilišče doživljalo svoj največji razcvet, manjši del pa jih pripada obdobju po drugi svetovni vojni, ko je z zdraviliščem upravljala jugoslovanska vojska.

Nekatere razglednice nosijo pisno sporočilo naslovniku in so opremljene z datumom pošiljanja ter jih tako lahko natančno časovno opredelimo, večina pa je brez podatkov.

Že v času rimskega cesarstva je na območju današnjih Rimski Toplic obstajalo manjše kopališče, kamor so občasno prihajali premožnejši prebivalci nekdanje Celeie. To potrjujejo tudi štirje votivni (zahvalni) kamni z napisi v zahvalo Valetudini, boginji zdravja, ki so jih našli v letih med 1769 in 1845.

Velike spremembe v zgodovini toplic so se zgodile leta 1840, ko jih je kupil tržaški trgovec Gustav Adolf Ulich. Zdravilišče je spremenil v sodobno letovišče in mu nadel tržno usmerjeno ime Rimske Toplice, ker so se do tedaj imenovale Laške Toplice. Ulichi so ostali lastniki zdravilišča do konca druge svetovne vojne.

Na digitaliziranih starih razglednicah so večinoma upodobljeni objekti, ki so jih v zdraviliške namene zgradili Ulichi: Zofijin dvor, kopališka cerkev, paviljon za orkester, kopališki salon in terapevtski prostori. Prikazan je tudi zdraviliški park, v katerem so pomembni gostje v zahvalo za ozdravitev zasadili različna eksotična drevesa od orjaške sekvoje, kanadske čuge, japonske hibe do kalifornijske cedre.

Med prvo svetovno vojno so ruski ujetniki v bližini zdravilišča zgradili sprehajalno pot imenovano Ruska steza. Leta 1931 pa je zdravilišče pridobilo termalno kopališče na prostem. Po drugi svetovni vojni je bilo zdravilišče Rimske Toplice zaprtega tipa, namenjeno izključno oficirjem JLA in njihovim sorodnikom. Tudi iz tega obdobja je ohranjenih nekaj razglednic, ki so danes del digitalne zbirke Muzeja Laško.

Zbirka je zabeležena v inventarni knjigi pod oznako FD/RT. Vsaka posamezna fotografija je opremljena z zaporedno arabsko številko, opisom fotografije in znanimi podatki o času nastanka razglednice.

Strokovne reference in viri

  • Dornik, V. 2008: Zanimiva drevesa v parku zdravilišča Rimske Toplice. Vrtnar. Celje. [COBISS-ID 14280245]
  • Kolšek, A. 1995: Zdraviliški park Rimske Toplice. Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji. Celje. [COBISS-ID 9907509]
  • Orožen, I., Maček, J. 2009: Orožnova zgodovina dekanije Laško. Celje. [COBISS-ID 247688448]

Avtor zapisa

Tomaž Majcen, Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Majcen, T.; Golež, M. 2010: Stare razglednice zdravilišča Rimske Toplice. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/284-stare-razglednice-zdravilisca-rimske-toplice.