By using cookies, we improve your user experience. By using our services, you agree to the use of cookies. OK Cookies that we use Privacy Policy

Mestni muzej Ljubljana

Official label: Ljubljana - Palača Gosposka 15
Synonyms: Turjaška palača, Auerspergova palača, Auerspergov dvorec
Author: Francesco Olivieri (domnevno)
Zgradba Mestnega muzeja Ljubljana, več stoletij dom ene najvplivnejših kranjskih plemiških družin – Auerspergov, je baročna palača s klasicistično fasado.

Description

Veličastna Turjaška palača stoji nasproti Križank, na vogalu Gosposke in Salendrove ulice. Zgradba je bila več stoletij dom ene najvplivnejših kranjskih plemiških družin – Auerspergov, od leta 1935 pa je v lasti Mestne občine Ljubljana.

Prva arhivsko dokumentirana stavba oziroma osnovno jedro poznejše grofovske palače Turjaških je iz leta 1547. Palača, kakršno poznamo danes, je nastala s prezidavo več srednjeveških hiš med letoma 1654 in 1658 po naročilu grofa Andreja Turjaškega. Gradbena dela je vodil Francesco Rosini, deželni stavbenik na Kranjskem. Pri prenovi so ohranili staro vogalno stavbo, ostale objekte, vključno z dvema sosednjima hišama, pa so podrli. V novi dvonadstropni palači s tlorisno zasnovo v obliki črke U sta tako nastali dve prostorni stanovanjski enoti s približno po desetimi prostori v vsakem nadstropju. Palača je bila v svoji poznejši zgodovini še večkrat dozidana in prenovljena. Nekoč monumentalno baročno fasado, ki se je odpirala proti Trgu francoske revolucije, je v 19. stoletju zamenjala klasicistična, ki se je ohranila vse do danes.

Zadnja statična, protipotresna in funkcionalna prenova Turjaške palače, matične stavbe Mestnega muzeja Ljubljana, je potekala med letoma 2000 in 2003. V sklopu priprav na zadnjo celovito prenovo palače so bile opravljene tudi obsežne arheološke raziskave. Arheologi so med drugim odkrili prazgodovinske grobove iz 10.–8. stoletja pred našim štetjem, ostanke objektov iz rimske dobe in eno od glavnih cest, ki so antično Emono povezovale z ostalimi rimskimi mesti. Cesta, zgrajena v začetku našega štetja, je bila široka skoraj 8 metrov.

Prvotni zidovi so zidani troslojno. Zunanja sloja sestavljajo večji, delno oblikovani kosi kamna (sljudasti peščenjak, dolomit itd.), notranjost zidu pa je zapolnjena z manjšimi kosi kamna in opeke, ki so med seboj slabo povezani z apneno malto. Večina zidov je bila med prenovo injektirana, prvotni leseni stropovi pa so bili nadomeščeni z armiranobetonskimi ploščami. Gramozno nasutje nad oboki, ki je nekoč služilo kot protipožarna zaščita, je bilo zamenjano z lažjim penobetonom. V sklopu zadnjih prenovitvenih del je bila klasična lesena strešna konstrukcija zamenjana z lažjo jekleno, preko nje pa so položili kritino iz bobrovcev. Za boljšo potresno odpornost so bile vgrajene tudi vodoravne potresne vezi, ki so skrite v nosilnem zidovju. Ker je bilo zidovje prevlažno za muzejsko dejavnost, je bila izvedena sanacija z novimi drenažami, hidrofobnimi ometi in hidroizolacijo.

References and resources

  • Vovk Čepič, T. 2002: Preobrazbe Turjaške palače. Ljubljana. [COBISS-ID 21249536]
  • Weiss, P. 1993: 1. Poročilo ZRMK o pregledu konstrukcije in rezultatih analize potresne odpornosti objekta Mestnega muzeja v Ljubljani (D.N. 5600-400/93). Elaborat. Ljubljana.

The author of the record

Polona Weiss (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Citation suggestion

Weiss, P. 2010: Mestni muzej Ljubljana. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/288-mestni-muzej-ljubljana.

Comment