Matjaževa domačija
Additional images
Location data
See on:
Status
The object Matjaževa domačija under the registration number 21976 is managed by Register of immovable cultural heritage.
Responsible Institution: ZVKDS OE Novo mesto
Source: Register of immovable cultural heritage
Rating
Description
Matjaževa domačija je redek primer dobro ohranjene hiše z gospodarskimi poslopji na Dolenjskem. Nahaja se v občini Novo mesto, v vasi Paha, in sicer na nadmorski višini 371 metrov. Domačija stoji ob vaški cesti na južni strani vasi, kjer so povečini kmetijske površine z večjimi območji vegetacije. V bližini se nahaja grad Otočec, zdravilišče Šmarješke Toplice, dolina reke Krke in vinorodna Trška gora.
Domačijo sestavljajo hiša, klet, pod, vodnjak, kozolec in križ. Stanovanjska hiša je pritlična, delno zidana, podkletena in v celoti ometana. Somerna dvokapna streha s čopoma je krita s slamo. Smer slemena je severovzhod-jugozahod. Pročelje ima par lesenih oken s polkni, takšna okna pa so tudi na jugozahodni fasadi. Vkopani kletni del je kamnit. Pred hišo stoji lesen križ z Jezusom, ki je pokrit s pločevinasto trikotno streho. Na severozahodni strani domačije je dvojni kozolec (»toplar«), katerega ozki nosilni stebri stojijo na kamniti podlagi. Njegove brane niso gosto mrežene, ostrešje pa je izdelano v konstrukciji trapezastega povezja. Somerna dvokapna streha s čopoma je prekrita z opečnim zareznikom, smer slemena pa je severovzhod-jugozahod. Kozolec ni ohranil prvotne namembnosti, saj danes služi kot parkirišče gostom. Gospodarsko poslopje (»pod«) se nahaja na severovzhodni strani hiše. Je vrhkletno leseno poslopje z zunanjim hodnikom (»gankom«), streha je krita z opečnim zareznikom, smer slemena pa je enaka kot pri stanovanjski hiši. Nekoč so v tem objektu shranjevali in mlatili žito, danes pa so lastniki prostor preuredili in ga namenili promociji dolenjskega vina.
Lastnika sta se obnove domačije lotila v skladu s strokovnimi smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto. Pri obnovi so z uporabo naravnih materialov poskušali čim manj posegati v podobo domačije, da bi se ohranila pričevalnost, hkrati pa da bi jo zopet naredili primerno za bivanje. Najeli so domače mojstre iz okolice in drugod, saj so bili za prenovo strehe potrebni slamarski mojstri iz Prekmurja, ki so svoje delo opravili v dveh tednih. Zanimiva je notranjost bivalnega dela, kjer je dosti predmetov in pohištva ohranilo prvotno podobo, kljub temu so bili določeni kosi potrebni restavriranja, na primer skrinje, kredenca in miza za mešenje kruha (»meutrga«). Na tej mizi zdaj mesijo kruh, ki ga spečejo v sto let stari krušni peči in ga ponudijo obiskovalcem. Ker je bila stara krušna peč v slabem stanju, so v originalen zapeček vgradili peč, ki so jo prinesli iz družinske hiše. Obnove je bila deležna tudi vinska klet, ki so jo preuredili v razstavni prostor vinogradniške opreme. V prenovljenem podu sta tudi kopalnica in savna, namenjena gostom, ki na domačiji prenočujejo.
Domačija je bila v preteklosti bivališče srednjega osobenjka, to je bodisi bajtarja bodisi kajžarja, ki ni imel več kot dve glavi živine in njivo. Ker ni mogel preživeti deset- ali dvanajstčlanske družine, je hodil po zaslužek drugam. Hiša je del evropske mreže Hiše s tradicijo, celotna domačija pa je leta 2008 razglašena za najbolj inovativen turistični projekt v Sloveniji. Nagrada priča o bogati ponudbi domačije, kjer je bil že od same prenove poudarek na uporabnosti in izrabi potenciala kulturne dediščine. Domačija poleg izkušnje bivanja v hiši ponuja tudi multimedijsko predstavitev t. i. zgodbe o cvičku, s katero skušajo posameznika seznaniti ne samo z dolenjskim posebnežem cvičkom, pač pa tudi z vsem, kar vinska kultura in kultura pitja v tej vinorodni deželi nosi s seboj. Z vključevanjem ustrezne kulinarične ponudbe in možnostjo pohodništva po vinski gorici Grčevje skušajo pri obiskovalcu spodbuditi spoštljiv odnos do vina.
Web links
References and resources
The author of the record
Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Citation suggestion
Lukić, D. 2010: Matjaževa domačija. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/33-matjazeva-domacija.
