Antonijev rov
Additional images
Location data
See on:
Status
Immovable cultural heritage
The object Antonijev rov under the registration number 4826 is managed by Register of immovable cultural heritage.
Responsible Institution: ZVKDS OE Nova Gorica
Source: Register of immovable cultural heritage
Natural heritage
The object Antonijev rov under the registration number 4455 is managed by Register of natural values.
Responsible Institution: ZRSVN OE Nova Gorica
Source: Register of natural values
Rating
Taxonomy About taxonomy
Description
Antonijev rov se nahaja v Šelštevu, v zgradbi, ki vodi v muzejski del rudnika. Leži v središču starega mestnega jedra Idrije na nadmorski višini 332 metrov.
Legenda pripoveduje, da je živo srebro v Idriji odkril škafar leta 1490. V studencu ob današnji cerkvi Sv. Trojice je namakal leseno orodje, preden ga je odnesel naprodaj. V enega od škafov se mu je poleg vode natekla tudi težka, svetlikajoča se snov, ki ji ni vedel imena. Da bi ugotovil, kaj je ta snov, jo je odnesel v Loko k zlatarju. Povedali so mu, da je to dragocena snov in skušali od njega izvedeti, kje jo je našel. Čeprav se je trudil ohraniti skrivnost zase, je ta kmalu prišla na dan. Leta 1500 so izkopali v podzemlje Idrije prvi rudniški rov, Antonijev rov, ki je danes eden najstarejših ohranjenih rudniških vhodov v Evropi.
Živo srebro se v idrijskem rudniku pojavlja v dveh oblikah, kot samorodno (Hg) in kot rdeč živosrebrov sulfid imenovan cinabarit (α-HgS). Ker samorodno živo srebro v obliki bleščečih kapljic polzi iz zemeljskih plasti, so ga prvi raziskovalci poimenovali »gorski sok«. Cinabaritna ruda je značilno rdeče obarvana in šele po dolgotrajnem žganju pri temperaturi preko 800 °C iztisne iz sebe živosrebrovo tekočino. Poleg cinabaritne rude najdemo v rudniku tudi cinabaritne kristale, ki so prava redkost v jami. Ob njem pa še nekatere druge minerale: črn metacinabarit (β-HgS), pilolit (kameno usnje), idrialin (dobil ime po Idriji), melanterit in epsomit (»berkmandlcova brada«).
Orudenje z živim srebrom v Idrijskem tektonskem jarku povezujemo z začetkom razpiranja Slovenske karbonatne plošče. Živosrebrova ruda je nastala v dveh fazah. V prvi, idrijski tektonski fazi, med srednjim in zgornjim anizijem so ob razplinjanju zgornjega dela zemeljskega plašča, iz ultrabazičnih kamnin, živosrebrovi hlapi ob strmih prelomih prodrli vse do površine zemljine skorje. S padcem temperature so hlapi delno kondenzirali in se izločili kot samorodno živo srebro, delno pa so se z žveplom vezali v cinabarit. Druga, ladinijska faza orudenja sovpada z obdobjem nastajanja plasti skonca in je zanesljivo langobardske starosti (konec srednjega triasa, zgornji ladinij). Zaradi vulkanizma se je velik del samorodnega živega srebra prenesel višje, v novonastajajoče mlajše plasti, ki so se hitro odlagale v pogrezajočem se Idrijskem tektonskem jarku. V skonca plasteh, ki jih sestavljajo črn bitumenozen glinavec, meljevec in kremenov peščenjak z vložki antracita, so prevladovale izjemno bogate (do 70 % Hg) bituminozne in krhke sedimentne rude, imenovane jeklenke, opekovke in jetrenke. Bogatejši različki cinabaritnih rud so običajno vsebovali tudi nekaj odstotkov samorodnega živega srebra.
Idrija leži na drugem najbogatejšem najdišču živosrebrove rude na našem planetu. Rudarji so od odprtja rudnika in do njegove opustitve izkopali preko 700 km rovov, pri čemer najgloblji deli rudnika segajo do globine 400 m ali 32 m pod nivo morske gladine. Odkopali so več kot tri milijone kubičnih metrov rude in jalovine, kar predstavlja 150 000 ton te dragocene kovine. Izplen predstavlja več kot osmino vsega na svetu pridobljenega živega srebra.
Od 30. junija 2012 je Idrija vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.
References and resources
- Gosar, M., Čar, J. 2006: Vpliv žgalnic živosrebrove rude iz 16. in 17. stoletja na razširjenost živega srebra v okolici Idrije. Geologija 49-1, 91-101. Ljubljana. [COBISS-ID 5636866]
- Herlec, U., Režun, B., Rečnik, A., Poljanec, F. 2006: Rudišče živega srebra v Idriji. Mineralna bogastva Slovenije, Scopolia, suppl. 3, 15-27. Ljubljana. [COBISS-ID 519413]
- Kladnik, B., Leskovec, I. 1995: Idrijski rudnik. Ljubljan. [COBISS-ID 51275776]
- Čar, J. 1988/89: Kotna tektonsko-erozijska diskordanca v rudiščnem delu idrijske srednjetriasne tektonske zgradbe. Geologija 31, 32, 267-284. Ljubljana. [COBISS-ID 5636866]
- Čar, J., Terpin, R. 2005: Stare žgalnice živosrebrove rude v okolici Idrije. Idrijski razgledi 50-1. Idrija. [COBISS-ID 4375554]
The author of the record
Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)
Citation suggestion
Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Antonijev rov. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/336-antonijev-rov.
