Škrabčeva domačija

Description

Škrabčeva domačija se nahaja v samem jedru vasi Hrovača, ki leži južno od Ribnice. Zasnovana je podobno kot večji del hrovaških domačij. Domačijske stavbe – stanovanjska hiša, svinjak, kašča in skedenj – so razporejene v tako imenovani pravilni gruči in pričajo o razvoju stavbarstva v Ribniški dolini, in sicer vse od tridesetih let 19. do sedemdesetih let 20. stoletja. Hišo, v kateri je bil rojen pater Stanislav Škrabec, eden izmed najpomembnejših jezikoslovcev 19. stoletja, krasita spominska plošča, ki je bila leta 1920 vzidana v sprednje pročelje spominska plošča, ter reliefni portret jezikoslovca, ki ga je upodobil kipar France Kralj. Tudi sicer je hiša izstopajoči del domačije, vendar jo z okoljem povezuje značilnost vseh hrovaških hiš, saj ima v pritličju ožjega pročelja tri okna. Ta zanimivost je vasi priskrbela ime, ki so ga uporabljali predvsem sosednji Kočevarji, in sicer so Hrovačo poimenovali kot vas s tremi okni oziroma Dorf mit drei Fenster. Prenova domačije, ki je potekala pod strokovnim vodstvom etnologa in konservatorja Vita Hazlerja in arhitekta Božidarja Rota, se je pričela leta 1997. Tako v preteklosti kot tudi danes so Škrabčevi veljali za dobre in podjetne gospodarje. V drugi polovici 19. stoletja so se povzpeli na družbeni lestvici s prodajo konj. Ko je v šestdesetih letih 19. stoletja povpraševanje po konjih v Trstu in drugih severno-jadranskih pristaniščih upadlo, so svojo dejavnost zasukali v trgovanje z govedi in pridelavo znanega fižola – »ribn'čana«. Stanislav Škrabec, pranečak znanega jezikoslovca, je bil direktor podjetja Riko, njegovo vlogo v podjetju pa je nasledil Janez Škrabec. Slednji se je odločil, da domačijo preuredi. Kašča in kozolec sta ohranila svojo prvotno namembnost, svinjak pa so nadomestili z leseno savno. Del obnovljene domačije je lastnik namenil muzeju, ki sloni na ambientalni postavitvi in sledi konceptu žive zgodovinske kmetije. Prenova je bila zaključena leta 2002, in sicer s postavitvijo lesenega skednja, ki danes funkcionira ne le kot prizorišče številnih kulturnih dogodkov, temveč tudi kot razstavni prostor, kjer si lahko obiskovalci poleg del sodobne slovenske likovne in oblikovalske ustvarjalnosti ogledajo tudi pričevanja o odnosu prebivalstva Ribniške doline do lesa in lončarstva. Domačija priča o bivalni kulturi poznega 19. in prve polovice 20. stoletja oziroma pojasnjuje gospodarsko in življenjsko raven velikega kmeta, rejca in trgovca z živino. V nekdanjem stanovanjskem delu hiše je bila leta 1998 postavljena muzejska zbirka, razstavne eksponate pa predstavljajo večinoma predmeti iz prve polovice 20. stoletja, ki so last Škrabčeve družine, nekaj pa je tudi predmetov iz okoliških vasi. Domačija gosti številne kulturne prireditve in ponuja prostor za poslovna srečevanja, predstavitve, koncerte, literarne večere, seminarje, strokovne posvete in druge dogodke. Funkcionira tudi kot prostor za promocijo lastnikovega podjetja. Med drugim v njej vsako leto podeljujejo tudi nagrade in štipendije za delovanje na področju jezikoslovja, in sicer v okviru Ustanove patra Stanislava Škrabca, ki so jo osnovali, da bi spodbujali znanstveno delo na področju slovenskega knjižnega jezika. Na domačiji redno gostijo tudi sobotne ustvarjalne delavnice za otroke ter prirejajo t. i. fižolov dan, ko hrovaške gospodinje po starih, še ohranjenih receptih pripravijo jedi iz posebne vrste fižola, imenovane »ribn'čan«.

Web links

• Škrabčeva domačija
• Ustanova patra Stanislava Škrabca
• Riko hiše d.o.o.
• Register nepremične kulturne dediščine

References and resources

• Hazler, V. 1999: Podreti ali obnoviti? Zgodovinski razvoj, analiza in model etnološkega konservatorstva na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 104123904]
• Hazler, V. 1998: Razporeditev notranje opreme v muzejskem delu Škrabčeve domačije. Neobjavljen elaborat. Horjul.
• Hazler, V. 2001: Škrabčeva domačija, Hrovača 42: Konservatorski program prenove kašče, kozolca in skednja. Neobjavljen konservatorski program. Horjul.

The author of the record

Alenka Bartulović (Oddelek za Etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Citation suggestion

Bartulović, A. 2010: Škrabčeva domačija. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/35-skrabceva-domacija.