S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Tovarna koles Rog

Sinonimi: Rog
Nekdanja usnjarna in tovarna koles Rog, ki velja za pomembnejši objekt industrijske arhitekturne dediščine zgodnjega 20. stoletja, danes ponuja prostore za kulturno dogajanje, kreativno izražanje in aktivistično delovanje.

Opis

Nekdanja tovarna koles Rog zaseda prostor med Trubarjevo, Rozmanovo ulico ter Petkovškovim nabrežjem. Tovarna je zrasla na predmestju mesta, kjer so že prej delovale številne obrtniške delavnice. Njeni začetki segajo v leto 1871, čeprav se je v pomemben tovarniški kompleks razvila šele osem let kasneje, ko je pričela delovati največja usnjarska tovarna v Ljubljani. Ta je doživela izrazit razcvet na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je njen tedanji lastnik Karl Pollak sezidal stanovanjsko vilo in vrsto drugih pomožnih objektov, ki jih je obdal z zidom. Tovarno je tudi moderniziral in pričel z izvažanjem različnih usnjenih izdelkov v različne evropske države. Prav tako je stavbo nadgradil z dvema nadstropjema, pri čemer je uporabil skeletno armiranobetonsko konstrukcijo, ki je bila pred prvo svetovno vojno prava redkost v razvijajočem se mestu.

Po drugi svetovni vojni, leta 1951, ko je bila tovarna nacionalizirana, je usnjarstvo nadomestila izdelava koles, ki je potekala v tovarniških prostorih vse do leta 1991. Takrat se je proizvodnja zaradi velikih logističnih stroškov preselila ne Letališko ulico, tri leta kasneje pa je tovarna dokončno prenehala delovati.

Od takrat dalje so se zvrstile številne razprave o ureditvi prostora, izdelane so bile tudi iztočnice za zaščito tovarniških prostorov, saj je bilo ugotovljeno, da je tovarna Rog v resnici pomemben del slovenske industrijske dediščine. Leta 1998 je bila tovarna tudi delno, a le začasno spomeniško zaščitena, vendar zamisli o njeni popolni prenovi počasi tonejo v pozabo, zemljišče pa je odkupila Mestna občina Ljubljana, ki ima s prostorom ambiciozne načrte. Kljub temu se o usodi nekdanje tovarne Rog še vedno razpravlja, saj v njej trenutno delujejo številni posamezniki in posameznice, ki želijo ohraniti tovarno za neodvisno in neprofitno kulturno, umetniško in aktivistično delovanje.

Osrednji del tovarniškega kompleksa predstavlja 8,5 metrov širok in 125 metrov dolg objekt, ki je tam od samih začetkov proizvodnje. Gre za trinadstropno skeletno stavbo, ki je bila nadgrajena leta 1922, arhitekturno pa je sledila dotlej v Ljubljani odsotnemu Hennebiquovemu sistemu.

Rog je danes odprt prostor, ki ponuja prizorišče za kreativno in družbeno-kritično delovanje. Vsak posameznik, ki potrebuje platformo za izvedbo različnih dogodkov ali lastno ustvarjanje, si v dogovoru z drugimi začasnimi souporabniki zapuščene tovarne lahko uredi prostor in ga začasno uporablja. V nekdanji tovarni lahko obiskovalci tako obiščejo številne koncerte in glasbene dogodke, ki se odvijajo v pritličju, v t. i. Dvorani Vzdihljajev. V prvem nadstropju delujejo številni umetniki, v drugem nadstropju, kjer naj bi nekoč varili kolesa, so se odvijale projekcije filmov in skupščine uporabnikov prostorov, deloval pa naj bi tudi knjižni klub, a je bil prostor leta 2006 pregrajen z različnimi konzolami, ki so bile uporabljene za snemanje filma Francija Slaka »Kakor v nebesih, tako na zemlji«. V tretjem nadstropju je prostor, rezerviran za slikarske ateljeje in plesalce, kjer organizirajo plesne tečaje. Nekdanje skladišče, ki se danes imenuje Sedemindvajsetka ali Transcentrala, je galerijski prostor. V nekdanji tovarni delujeta tudi meditacijski center in socialni center Rog, v katerem so se porodile mnoge družbeno-kritične intervencije in aktivistične akcije.

Po načrtih Mestne občine Ljubljana naj bi na tem območju postavili center sodobnih umetnosti ter center kreativnih industrij, prav tako pa naj bi del prostora zasedali hotel, stanovanja, trgovine in gostinski objekti ter kletne garaže. Načrtujejo tako rekonstrukcijo zaščitene tovarne in delavnice kot tudi zazidavo območja z novimi objekti.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Alenka Bartulovič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Bartulovič, A. 2010: Tovarna koles Rog. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/366-tovarna-koles-rog.