Mejame

Opis

Ko majhen vodootok Golobert priteče s fliša na zahodnem robu Brkinov, teče še 300 m po lastni naplavini, kjer že izgublja vodo, nato pa ponikne v podzemlje. Pri srednjih vodah ponikne takoj, ko doseže apnenec, visoke vode pa odtekajo po 200 m dolgi kanjonski slepi dolini do ponorne jame, imenovane Mejame oz. Medjame. V 345 m dolgi jami so tri večje dvorane. Vhodni dvorani (spodmol), kamor pripelje tudi brezno s površja, sledita dvorana, ki se na površje odpira s tremi brezni, in končna jama s sifonskim jezerom, kjer živi tudi človeška ribica (Proteus anguinus). V sifonskem jezeru se je leta 1999 potapljal Arne Hodalič, ki je dosegel globino 26 m, ni pa našel prehoda naprej. Mejame so hidrološko povezane s sistemom Škocjanskih jam.

Skozi dvorane vodi enoten rov s stopnjami, kotlicami in jezerci. Slikovita notranjost jame je dostopna samo izkušenim jamarjem.

Spletne povezave

• Regijski park Škocjanske jame

Strokovne reference in viri

• Debevc, A., Klemen, Z., Kranjc, A., Mihevc, A., Peric, B., Slapnik, R., Turk, P., Zorman, T. 2002: Park Škocjanske jame. Škocjan. [COBISS-ID 120542720]
• Simić, M. 2000: Elaborat: Evidenca naravnih vrednot v Parku Škocjanske jame in njegovi neposredni okolici - Strokovne osnove za Program varstva in razvoja Regijskega parka. elaborat. Ljubljana.

Avtor zapisa

Borut Peric (Regijski park Škocjanske jame), Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Peric, B.; Hribar, M. 2010: Mejame. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/371-mejame.