Depo iz Mušje jame pri Škocjanu

Opis

Zadnji dan oktobra 1909 se je v vhodno brezno Mušje jame spustil tržaški jamar Pietro Savini. Na površini nasipnega stožca je naletel na rimsko čelado, kar ga je vzpodbudilo k poskusnemu izkopavanju. Našel je še nekaj suličnih osti in fragmentiranih bronastih predmetov. Najdbe je v odkup ponudil najprej tržaškemu muzeju, ker pa so mu ponudili več, jih je prodal na Dunaj. Naravoslovni muzej Dunaj je v letih 1910 in 1911 organiziral izkopavanja v jami. Pod vodstvom kustosa Prazgodovinskega oddelka Josefa Szombathyja je dela izvajal Savini.

Raziskali so le majhen del obsežnega nasipnega stožca pod vhodom v brezno. Približno meter globoko so naleteli na okrog 20 cm debelo kulturno plast. Med žganino in živalskimi kostmi je ležalo na stotine večinoma bronastih in tudi železnih predmetov. Zastopano je napadalno in obrambno orožje (meči, sulične osti, čelade), orodje (sekire, srpi, noži), deli noše (igle, fibule, ovratnice, zapestnice, uhan) in kovinsko posodje (kotlički, vedra). Najdbe so odpeljali na Dunaj. Po prvi svetovni vojni jih je morala Avstrija skoraj polovico odstopiti Italiji.

V zadnjih desetletjih so se poleg jamarjev v jamo spuščali tudi iskalci zakladov. Tako je nastalo nekaj manjših privatnih zbirk. Da bi se tako početje preprečilo, je Park Škocjanske jame leta 2003 vhod v brezno zamrežil.

Predmeti v glavnem sodijo v časovni razpon od 12. do 8. st. pr. n. št. Večinoma so razlomljeni, nekateri do nerazpoznavnosti, na mnogih je moč opaziti izpostavljenost visokim temperaturam. Vse to je najverjetneje posledica kultnih opravil pred darovanjem podzemnim božanstvom. Najboljše primerjave za nekatere predmete najdemo na zahodnem Balkanu, v Panonski kotlini, srednji Italiji in vzhodnem Sredozemlju, torej v precej oddaljenih krajih, kar govori za nadregionalni pomen svetišča.

Spletne povezave

• Velika jama na Prevali

Strokovne reference in viri

• Frelih, M. 1987–1991: La Grotta delle Mosche (Mušja jama) presso Škocjan (San Canziano) sul Carso ed il suo ruolo ed il suo ruolo di ambiente di culto quale punto d'incontro delle culture del tardo Bronzo dell'Italia peninsulare, dei Balcani, dell'Europa centrale e dell'area E. Atti della Società per la preistoria e protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia 6, 73–104. Trieste. [COBISS-ID 375251]
• Frelih, M. 1998: Škocjanske jame in mitični vhod v Hadovo kraljestvo. Naše jame 40, 81–108. Ljubljana. [COBISS-ID 576853]
• Szombathy, J. 1912: Altertumsfunde aus Höhlen bei St. Kanzian im österreichischen Küstenlande. Mitteilungen der Prähistorischen Komission 2/2, 127–190. Wien.
• Čerče, P., Šinkovec, I. 1995: Katalog depojev pozne bronaste dobe. V: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1, Katalogi in monografije 29, 217–219. Ljubljana. [COBISS-ID 61799680]

Avtor zapisa

Primož Pavlin (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Pavlin, P. 2010: Depo iz Mušje jame pri Škocjanu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/398-depo-iz-musje-jame-pri-skocjanu.