Popoln nauk o čebelarstvu

Opis

Knjiga Antona Janše Vollständige Lehre von der Bienenzucht (Popolni nauk o čebelarstvu) je izšla leta 1775. Po njegovih rokopisih jo je izdal dve leti po njegovi smrti učenec in pomočnik Joseph Münzberg. Janša je v knjigi med drugim zapisal številne nove ugotovitve ter izume, ki so na svetovnem nivoju pripomogle k bistvenemu izboljšanju čebelarjenja. Z natančnim opazovanjem čebel je dopolnil nekatere že znane ugotovitve o biologiji čebele. Med drugim je tudi ugotovil, da se pari matica 5. ali 6. dan po rojstvu, in sicer med 11. in 14. uro. Še posebej pomembni pa so številni njegovi postopki, s katerim je povečal pridelavo medu in voska. Za množenje rojev (narejanje rojev hkrati z vzrejo matic), ki ne poteka po naravni poti, je svetoval sedem postopkov. Razvil je dve vrsti matičnic ter postopek za dodajanje matic. Zaradi nevarnosti ogrebanja rojev v času rojenja je izumil prestrezalo, v katerega je ujel roj preden je izletel iz panja. Z uporabo prestrezala, ki ga je za kratek čas postavil postrani nekoliko vstran od čebelnjaka, se je izognil mešanju rojev, izgubi matice in podobno. Roj je nato vrnil nazaj v panj. Pomembna je tudi njegova metoda preprečevanja rojenja s povečanjem prostora panja z nadkladami, podkladami in medkladami pred rojenjem oziroma z izrezovanjem trotovske zalege in matičnikov v primeru rojenja. Kot najprimernejše izpostavi medklade, saj čebele na sredini ne prenesejo praznega prostora in ga zaradi tega hitro zapolnijo. Pretirano rojenje je namreč škodljivo, saj se zmanjša pridelava količine medu in voska. Z do tedaj neznano metodo vožnje čebel na pašo na ajdova polja, ki so jo na Dunaju poimenovali »kranjska« ali »Janševa«, je izjemno povečal pridelek medu in voska. Nekateri Janševi postopki se uporabljajo še danes v sodobnem čebelarstvu (narejanje rojev, preprečevanje rojenja, prevažanje čebel itd.). Čebele je prevažal na pašo ponoči, ko počivajo, med tem ko jih je izpustil na pašo podnevi. Z uporabo vozu na gugalnico je zmanjšal sunke med prevažanjem čebel. Ugotovil je tudi, da čebele nanosijo do sedemkrat več medu, če jim satja ni potrebno graditi. Knjiga je razdeljena na teoretični (biologija čebele, sestava čebelnjaka) in praktični del. V praktičnem delu pojasni številne metode ravnanja s čebelami v določenih situacijah (pitanje čebel, kako pomagati brezmatičnemu panju, problematika roparic, bolezni, škodljivci, rojenje, paša, itd.). Na koncu knjige so dodani bakrorezi, ki so nastali po risbah Antona Janše. Z bakrorezi je prikazal vrste čebel, satje in matične celice, sestavo (konstrukcijo) panja, prestrezalo, voz primeren za vožnjo čebel na pašo itd.

Janševo življenje in delo

Anton Janša se je rodil 20. maja 1734 na Breznici na Gorenjskem. Leta 1766 se je vpisal na bakrorezno risarsko šolo na akademiji likovnih umetnosti na Dunaju. Zaradi izkušenj in znanja o čebelarstvu, ki ga je pridobil doma na Breznici, so ga leta 1769 sprejeli za čebelarja pri Nižje avstrijski ekonomski družbi na Dunaju. Sprva je skrbel za čebelnjake v Meidlingu. Nekoliko kasneje je prevzel čebelarjenje v cesarskem vrtu Augartnu. Janša je bil izjemno uspešen pri svojem delu, zato je leta 1770 postal prvi cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva pod pokroviteljstvom Marije Terezije. V kratkem času je na Dunaju in okolici uvedel čebelarjenje, ki ga je bil vajen od doma že od otroštva. Njegove številne izboljšane metode ter nova odkritja ter izumi s področja čebelarstva pa so mu prinesla svetoven sloves. Iz leta v leto je Janša imel tudi več panjev. Iz začetnih 16 leta 1770 je imel čez dve leti že 300 panjev. Leta 1771 je izdal knjigo z naslovom Abhandlung vom Schwärmen der Bienen (Razprava o rojenju čebel). Pomembna pa je tudi njegova knjiga Vollständige Lehre von der Bienenzucht (Popolni nauk o čebelarstvu), v kateri obširno popiše temelje uspešnega čebelarstva. Knjigo je izdal dve leti po njegovi smrti, leta 1775, njegov učenec in pomočnik Joseph Münzberg. Tega leta je Marija Terezija tudi patentirala šole čebelarjenja po Janševem vzoru v Dunajskem Novem mestu (Wiener-Neustadt), na Moravskem in Češkem. Janša je umrl je na Dunaju 13. septembra 1773.

Spletne povezave

• Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Münzbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju in urednik Slov. Čebelarja. S 45 podobami. - Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani. Založil I. N.

Strokovne reference in viri

• Fraser, H. M. 2008: Anton Janša o rojenju čebel. Ljubljana. [COBISS-ID 237688832]
• Janša, A. (urednik Jože Münzberg) 1906: Antona Janša Popolni nauk o čebelarstvu. Ljubljana. [COBISS-ID 1926445]
• Mahnič, J., Klinar, S., Klinar V. (uredil Jože Šimec) 2003: Čebelar Anton Janša: 1734–1773: ob odkritju njegovega obnovljenega čebelnjaka na Breznici: ob mednarodnem čebelarskem kongresu v Ljubljani. Ljubljana. [COBISS-ID 124597760]
• Rihar, J. 1990: Janša Anton. Enciklopedija Slovenije 4 Hac–Kare 267. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
• Rihar, J. 1994: Ob 220. obletnici smrti Antona Janše. Slovenski čebelar: glasilo čebelarskih organizacij, 95–1, 20–22. Ljubljana. [COBISS-ID 430390]
• Rihar, J. 1994: Ob 220. obletnici smrti Antona Janše. Slovenski čebelar: glasilo čebelarskih organizacij, 95–2, 56–57. Ljubljana. [COBISS-ID 430390]
• Rihar, J. 1994: Ob 220. obletnici smrti Antona Janše. Slovenski čebelar: glasilo čebelarskih organizacij, 96–3, 83–85. Ljubljana. [COBISS-ID 430390]
• Rihar, J. 1994: Ob 220. obletnici smrti Antona Janše. Slovenski čebelar: glasilo čebelarskih organizacij, 96–4, 111–112. Ljubljana. [COBISS-ID 430390]

Avtor zapisa

Urška Šavc (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Šavc, U. 2010: Popoln nauk o čebelarstvu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/401-popoln-nauk-o-cebelarstvu.