Grmez

Description

Ljubljansko barje je močvirna ravan, ki obsega 120 km2. Monotono ravnino prekinja približno 15 večjih in manjših, večinoma z gozdom poraslih gričkov ali osamelcev, ki so posejani po Barju in se nad ravnino vzpenjajo do sto metrov visoko. Imena osamelcev pogosto označujejo njihove oblikovne značilnosti.

Največ osamelcev je v zahodnem delu Ljubljanskega barja, saj so se njegovi jugovzhodni deli ugrezali močneje. Pri Škofljici, povsem blizu vzhodnega roba Ljubljanskega barja, sta le dva manjša osamelca, Grmez in Babna gorica. Grmez (320 m) je v celoti iz karbonskih plasti. Znan je po nahajališču kremenove mivke.

Površje, ki obdaja Grmez, je med bolj mokrotnimi na Ljubljanskem barju, zato se mu je kmetijstvo izognilo in je razmeroma dobro ohranjeno. Na to so že leta 1920 opozarjali v znameniti Spomenici Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, kjer se prvič pojavi jasno izražena in utemeljena potreba po »barskem varstvenem parku«, za katerega naj bi bil na vsem Barju edini primeren prostor pod hribčkom Grmec, saj sta povsod drugod »izsuševanje in kultura povsem izpodrinila barski značaj«.

Ljubljansko barje je nastalo na tektonsko zelo aktivnem območju, ki ga prečkajo številni prelomi, tako alpske kot dinarske smeri. Ob prelomih so se nekateri deli površja ugreznili, vendar ne hkrati. Ponekod je bilo ugrezanje hitrejše, drugod pa so kamninski bloki zastajali. Osamelci ali »otoki« so manj ugreznjeni deli dna Ljubljanskega barja, zato imajo podobno kamninsko sestavo kot zaledje in dno pod pleistocenskimi sedimenti. V največji meri je to triasni dolomit, kar dokazujejo podatki iz mnogih vrtin, kjer so na različnih globinah naleteli na dolomitno podlago.

Na Barju poplave še vedno v veliki meri narekujejo rabo tal, zato je poselitev (z izjemo južnega dela Ljubljane) redka. V osrednjem delu Barja je deset naselij, od tega jih je zaradi varnosti pred poplavami kar osem prislonjenih ob osamelce. Ti so večinoma porasli z gozdom, tako da jih že na daleč opazimo.

References and resources

• Anko, B. 2008: Ljubljansko barje kot naravna dediščina. Ljubljansko barje: neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo. Ljubljana. [COBISS-ID 242367232]
• Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. 1998: Ljubljansko barje. Slovenija – Pokrajine in ljudje. Ljubljana. [COBISS-ID 73447936]
• Pavšič, J. 2008: Geologija barja in njegovega obrobja. Ljubljansko barje. Ljubljana. [COBISS-ID 242367232]
• Puc, M., Vidic, J., Skoberne, P. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije-2. del: osrednja Slovenija. Ljubljana. [COBISS-ID 424015]

The author of the record

Bojan Erhartič (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Citation suggestion

Erhartič, B. 2010: Grmez. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/418-grmez.