Bronastodobno bodalo z Iga

Opis

Leta 1876 je kustos takratnega Kranjskega deželnega muzeja (danes Narodni muzej Slovenije) Dragotin Dežman (tudi Karel Deschmann) nadaljeval leto prej začeta izkopavanja koliščarskih naselbin na južnem robu Ljubljanskega barja, pri Igu. Približno meter nad naselbinskimi ostanki so naleteli na osamljeno bronasto bodalo.

Bodalo v dolžino meri 20,6 cm, največja širina je 5,8 cm. V inventarni knjigi Narodnega muzeja Slovenije je zavedeno pod inventarno številko B 4793.

Ulito je bilo v dvodelnem kalupu. Ob robu polkrožno oblikovane ročajne plošče je šest lukenj z zakovicami, s katerimi je bil pritrjen ročaj bodala. Ohranjene zakovice omogočajo sklep, da je bil ročaj bodala izdelan iz organske snovi, najverjetneje lesa. Tako ročajna plošča, kot usločeno rezilo, ki je rombičnega preseka, sta na obeh straneh okrašena s poglobljenimi črtami. S pomočjo tipoloških primerjav je bodalo datirano na konec starejše bronaste dobe (17. stoletje pr. n. št.). Podoben okras najdemo tudi na srednjebronastodobnih kratkih in dolgih mečih, zato je upravičena domneva, da so bila bodala podlaga, iz katere so se razvili meči.

Najdbo bodala lahko razlagamo na dva načina. Prvi, najpreprostejši je, da gre za slučajno izgubljen predmet. Druga razlaga je povezana z okoljem. Med najdbami iz močvirij, rek in jezer prevladujejo take, ki jih povezujemo z moško nošo in bojevniško opremo (igle, sulice, sekire, bodala, meči). Na podlagi antičnih in poznejših zapisov zanje velja, da so neme priče kultnih opravil, bodisi očiščevanja po bojevanju, bodisi kot priprošnje ali zahvalni darovi.

Zanimivosti

Spomladi 1985 je bilo bodalo, skupaj s še nekaterimi predmeti iz stalne muzejske razstave, odtujeno v še do danes nepojasnjeni kraji.

Jeseni 2009 je Pošta Slovenije v seriji Arheološke najdbe izdala blok z znamko za 0,92 evra, na katerem je upodobljena bodalo z Iga (Bilten. Pošta Slovenije 78, 2009, 11-12).

Strokovne reference in viri

• Gabrovec, S. 1983: Jugoistočnoalpska regija. V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4. Bronzano doba, 31. Sarajevo. [COBISS-ID 209165]
• Schmid, W. 1909: Die Bronzezeit in Krain. Carniola 2, 118. Ljubljana. [COBISS-ID 104738816]
• Čerče, P., Šinkovec, I. 1995: Katalog depojev pozne bronaste dobe. V: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1, Katalogi in monografije 29, 99. Ljubljana. [COBISS-ID 61799680]

Avtor zapisa

Primož Pavlin (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Pavlin, P. 2010: Bronastodobno bodalo z Iga. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/425-bronastodobno-bodalo-z-iga.