Novo Celje – dvorec
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Novo Celje – dvorec pod evidenčno številko 491 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Pristojni zavod: ZVKDS OE Celje
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
V Dobriši vasi pri Žalcu stoji mogočna zgradba dvorca Novo Celje, ki s svojo ohranjeno urbanistično zasnovo predstavlja vrh baročne umetnosti na Slovenskem.
Simetrično zasnovan objekt s štirimi nadstropji je delo znanih baročnih arhitektov Matije Perskya, Veita Konigerja, Antona Lerchingerja in Jožefa Kaspijana, ki so ga zgradili po naročilu grofa Antona Geisrucka, takratnega ministra cesarice Marije Terezije.
Pri opremljanju dvorca so sodelovali številni umetniki. Slikar Anton Lerchinger iz Rogatca je poslikal obok v kapeli, graški kipar Veit Königer je izdelal kipe za oltarni nastavek (danes v Narodni galeriji v Ljubljani) in drugo kiparsko okrasje, verjetno pa je sodeloval tudi ljubljanski štukater Jožef Göbhardt. Anton Lerchinger je bil hkrati avtor poslikanih tapet v vsaj treh sobah gosposke etaže (nekatere od tapet hranijo v Mestnem muzeju v Ljubljani) ter stropa v svečani dvorani, ki pa se ni ohranil. Veit Königer je izdelal kipa Samsona in Herkula, ki stojita pred glavnim vhodom, in osem ženskih figur na stopnišču, danes razstavljenih v Narodenm muzeju v Ljubljani..
Jedro baročnega dvorca predstavlja svečana dvorana, v kateri so se ohranili originalna obdelava v štukomarmorju, štukature in pozlate ostenij, stropne in stenske poslikave ter rezljano stavbno pohištvo s pozlatami.
Za gradnjo dvorca se je uporabljal avtohtoni kamen, predvsem andezitni tuf, vulkanska kamnina, ki je prepoznavna po zelenkasti barvi in slabi obstojnosti pod vplivom zunanjih dejavnikov. Kamnita podstavka, na katerih stojita Samson in Herkul, glavni portal in portal na vhodu v park, sta iz drobnozrnatega konglomerata iz Zlateč pri Šentjurju. Rdeča polja v tlaku svečane dvorane so iz lesnobrdskega apnenca, medtem ko so bela polja in tlak na hodniku v prvem nadstropju iz pohorskega marmorja.
V tridesetih letih 20. stoletja je bil dvorec spremenjen v bolnišnico, zaradi česar je izgubil večji del svoje bogate opreme.
Strokovne reference in viri
- Golež, M., Mladenovič, A., Aškerc, A., Kavčič, M. 2003: Investigations of stone elements for the preparation of a renewal plan for the Novo Celje baroque court. Industrial minerals and building stones, 407-412. Istanbul. [COBISS-ID 874855]
- Stopar, I. 1998: Dvorec Novo Celje. Ljubljana. [COBISS-ID 73719296]
- Weigl, I. 2003: Zidava in opremljanje dvorca Novo Celje sredi 18. stoletja. Varstvo spomenikov 40, 73-102. Ljubljana. [COBISS-ID 512853631]
Avtor zapisa
Anka Aškerc, Uroš Govek, Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)
Predlog citata
Aškerc, A.; Govek, U.; Golež, M. 2010: Novo Celje – dvorec. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/453-novo-celje-dvorec.