Lovrenško barje

Description

Osrednji del Pohorja je magmatski lakolit, ki ga gradi kamnina granodiorit, z vseh strani pa ga obdajajo metamorfne kamnine, zlasti blestnik in filit. Zaradi slabe prepustnosti kamninske podlage in relativno velike količine letnih padavin je za Pohorje značilna izjemno gosta rečna mreža. Kjer so slemena bolj uravnana, zastaja voda in tvori številna barja in jezerca. Uravnana slemena niso značilna za rečno-denudacijske sisteme, kakršen je sicer razvit na Pohorju, zato je pojav stoječe vode v najvišjih delih hribovja še toliko bolj zanimiv in ga lahko uvrstimo med hidrološke vrednote. Najobsežnejše planotasto območje se razteza v osrednjem delu Pohorja od Osankarice na vzhodu do Lovrenškega barja na zahodu (Gams 1962).

Lovrenško barje spada med visoka barja, saj je rastlinski pokrov dovolj visok, da ga talna voda ne doseže. Debelina šote je okoli dva metra. Ker se kotanje napajajo le z mineralno siromašno padavinsko vodo, saj drugih površinskih pritokov nimajo, uspevajo v njih zlasti mahovnice (šota), ki so prilagojene na tako ekstremne ekološke pogoje. Prav šotna barja pa v botaničnem in zoološkem smislu predstavljajo izjemna ekosistemska območja (Brancelj 1999). Med rastlinstvom, ki zarašča barje in jezera, so številne posebne vrste, kot npr. mesojeda okroglolistna rosika (Drosera rozundifolia) in rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum) (Krušič 2009).

Površina Lovrenškega barja je okrog 90 hektarjev, na območju pa je več kot 20 majhnih jezer. Med njimi se razrašča ruševje, ki na obrobju barja prehaja v smrekov gozd. Barje je opremljeno z lesenimi sprehajalnimi potmi in razglednim stolpom, ki nudi dober razgled po okoliških jezerih, ter spada med bolj priljubljene cilje pohodnikov na Pohorju.

Specifična lega barja na vrhu slemena in napajanje jezer izključno s padavinsko vodo daje območju izjemno vlogo pri preučevanju okoljskih sprememb in hidroloških razmer skozi zgodovino, saj ne prihaja do zasipavanja jezer iz okoliških vodotokov ali površinskega spiranja, zato so vplivi iz neposredne okolice zanemarljivi. Raziskave v preteklosti so pokazale, da Lovrenška jezera spadajo med zmerno onesnažena jezera v Evropi in so zaradi izpostavljene lege ranljiva zlasti z vidika zračnih polutantov (Brancelj in sodelavci 1999).

V ljudskem izročilu se pojavljajo številne zgodbe o nastanku Lovrenških jezer, v katerih bi naj prebival povodni mož Jezernik (Krušič 2009).

Web links

• Preprosta lepota pohorskih jezerc

References and resources

• Brancelj, A., Gorjanc, N., Jačimovič, R., Jeran, Z., Šiško, M., Urbanc-Berčič, O. 1999: Analiza sedimenta iz Lovrenškega jezera na Pohorju. Geografski zbornik 39, 7–28. Ljubljana. [COBISS-ID 13892141]
• Gams, I. 1962: Visokogorska jezera v Sloveniji. Geografski zbornik 17, 195–262. Ljubljana. [COBISS-ID 14296877]
• Krušič, M. (ur.) 2009: Slovenija: turistični vodnik: zvesti spremljevalec pri odkrivanju naravnih in kulturnih lepot. Ljubljana. [COBISS-ID 244517632]

The author of the record

Mateja Ferk (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Citation suggestion

Ferk, M. 2016: Lovrenško barje. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/495-lovrensko-barje.