Ledeniška krnica Jezerc

Description

Jezerc je izrazita kotanja, ki leži nekaj sto metrov vzhodno od Lovrenškega barja in približno 2,5 kilometra severno od spodnje postaje smučišča na Rogli (Mašin Žaga). Gre za ledeniško reliefno obliko, ki jo je oblikoval manjši ledenik, nastal na vzhodnem pobočju Mraveljskega hriba (1472 m n.v.) nad potokom Radoljna v času zadnje poledenitve (Natek 2007; Obu 2011). Takšne kotanje, ki so ledeniškega nastanka, imenujemo ledeniške krnice ali le krnice.

Ledeniška krnica Jezerc je ovalne oblike. Daljši premer poteka v smeri vzhod–zahod in meri 700 metrov, krajši premer v smeri sever–jug pa 450 metrov. Krnico s treh strani obdajajo strma pobočja, pod katerimi je nakopičenega mnogo razpadlega pobočnega gradiva ali grušča. V dveh delih so ohranjene sledi nekdanjega premikanja tega pobočnega gradiva v obliki potujočih jezikov oziroma kamnitih tokov, ki jih s tujko imenujemo »blockmeer« (Natek 2007). V najnižjem delu krnico zaključuje okoli 5 metrov visoka čelna morena, ki je bila odložena na spodnjem robu nekdanjega ledenika. Morena je strokovni izraz za nesprijeto gradivo, odloženo ob robovih ledenikov (ločimo čelne ali terminalne, bočne in talne morene). Za moreno na vzhodni strani krnice Jezerc je danes umetno zajezeno jezero, po katerem je krnica dobila ime: Jezerc ali Jezerska jama. Umetno jezero v krnici Jezerc ima površino okoli 1,7 hektarja in je pomembno zlasti z botaničnega in zoološkega vidika. Na severovzhodni strani se pod krnico nadaljujeta približno 200 m dolga nizka grebena; ta sta najverjetneje bočni moreni ledeniškega jezika, ki se je napajal iz območja krnice. Vendar je oblika manj izrazita in bi jo bilo treba še podrobneje preučiti. Zaradi lokacije (nizka nadmorska višina) in ohranjenosti pa lahko ledeniško krnico Jezerc na Pohorju opredelimo kot pomembno površinsko geomorfološko dediščino oziroma kot pomembno ledeniško reliefno obliko (krnico).

Ledeniška krnica Jezerc je posebej zanimiva tudi zato, ker je bila prva najdena in opisana ledeniška oblika na Pohorju (Natek 2007). Na podlagi nje je bil torej prvič dokazan obstoj pleistocenske poledenitve na Pohorju, navkljub dotedanjemu prepričanju, da naj bi bilo hribovje prenizko za poledenitve.

Najvišji vrhovi v osrednjem delu Pohorja sežejo do nadmorske višine okoli 1500 metrov. V obdobju pleistocena so bili ti predeli obdobno nad zgornjo gozdno mejo in podvrženi zlasti periglacialnim procesom preoblikovanja površja. Periglacialni ali obledeniški procesi so tisti, ki so bili dejavni v času poledenitev na golih izpostavljenih območjih, a izven obsega ledenih gmot. Periglacialni procesi, ki so potekali na Pohorju, so bili med drugim zmrzalno preperevanje (razpadanje kamnin zaradi zmrzovanja in odtajanja vode v razpokah kamnin), soliflukcija (polzenje tal), krioplanacija (uravnavanje tal zaradi zmrzovanja) itd. Periglacialni procesi so ustvarili periglacialne oblike, kot so kamniti tokovi, krioplanacijske terase itd.

Osrednji del Pohorja gradijo vododržne magmatske kamnine (npr. granodiorit), ki jih iz vseh strani obdajajo prav tako vododržne metamorfne kamnine (npr. blestnik). Zato je bilo na voljo dovolj preperelega gradiva, da so ti procesi lahko oblikovali bolj izrazite reliefne oblike. Drugje v slovenskih gorah (Alpe, Dinarsko gorstvo) zaradi prevlade karbonatnih kamnin (apnenci, dolomiti) večinoma ni tako značilnih periglacialnih oblik. Prav zaradi neprepustnosti kamninske podlage pa so na Pohorju intenzivni denudacijski procesi (spiranje in odnašanje gradiva s površja) v obdobju po zadnji poledenitvi (v približno zadnjih 10.000 letih) v veliki meri zabrisali in preoblikovali reliefne oblike, nastale v času preteklih poledenitev.

Web links

• Jezerc

References and resources

• Natek, K. 2007: Periglacial landforms in the Pohorje Mountains. Dela 27, 247–263. Ljubljana.
• Obu, J. 2011: Periglacialne in ledeniške oblike v zahodnem delu Pohorja. Dela 35, 55–71. Ljubljana.

The author of the record

Mateja Ferk (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Citation suggestion

Ferk, M. 2016: Ledeniška krnica Jezerc. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/498-ledeniska-krnica-jezerc.