Planšarstvo v planini Laz

Opis

Planina Laz spada med fužinske planine, to so planine, ki so v lasti agrarne skupnosti Stara Fužina-Studor v občini Bohinj. Planina leži v gorski kotlini, obdana z dvatisočaki (Ogradi, Debeli vrh, Vogli, Slatna, Kreda). Območje planine obsega 38 ha, na njem pa je 19 objektov; 18 stanov in ena sirarna.

V planini Laz se je ohranila skrčena oblika večstopenjske paše, kjer krave prehajajo le med vaškim pašnikom, ki se nahaja na robu vasi, in visokogorsko planino. V preteklosti je v agrarni skupnosti Stara Fužina-Studor (kot tudi ostalih agrarnih skupnostih v Bohinju) živina prvič odšla na pašo na vaške/srenjske pašnike na sv. Florjana (4. maja). V prvi polovici junija so se nekateri z živino selili v senožetne planine, drugi so z živino še vedno ostali na vaških pašnikih. Ob sv. Petru (29. junija) so basali (gnali) vso živino na spodnje planine. Od tam so se v začetku julija odpravili še v zgornje planine, kjer je živina ostala do septembra. Nato se je v istem vrstnem redu vrnila v dolino, najprej v spodnje planine, nazadnje pa so krave do snega ostale v senožetnih planinah in na koncu še na vaških pašnikih. V planino Laz zaradi manjšega števila krav in dovolj velikega pašnega območja živino odženejo običajno okoli 25. junija in tam ostanejo do zadnjega konca tedna v avgustu oziroma prvega v septembru. Dlje ostanejo le koze, ki – v kolikor ni snega – v planini ostanejo še cel september. Pred letom 1990 so govedo in koze sredi maja iz vaških pašnikov najprej gnali na Voje, od tam za 14 dni v planino Grintovico in nato okrog 15. junija v planino Laz. V dolino so se vračali v enakem vrstnem redu; prvi teden v septembru so odšli iz Laza za 10 dni v Grintovico, nato pa še za 10 do 14 dni na Voje. Živine na Voje niso smeli prignati pred 21. septembrom, do takrat so namreč kmetje imeli čas, da pokosijo travo.

Poleti se v planini pase do 20 glav goveda in do 30 koz, od leta 2015 pa se pasejo tudi prašiči. Od tega leta je na planino mogoč tudi dostop s traktorjem, zato lahko pastir na planino pripelje tudi prašiče, kar je bilo prej zaradi dolge poti do planine zanj prezahtevno. Prašiče so na planini pasli tudi v preteklosti (nazadnje okoli leta 1980), vendar je pregon prašičev trajal tudi po dva dni skupaj. Vsak pastir je pred opustitvijo dejavnosti poleti skrbel za enega do dva prašiča.

Vsa živina, vključno s prašiči, se prosto pase, le krave molznice se zaprejo v ogrado dvakrat na dan v času molže. Prašiči imajo ves čas prost dostop do pokritega svinjaka, kjer imajo tudi korita za hranjenje, vendar se večino časa zadržujejo na prostem. Do leta 2010 je bilo v planini več živine, tudi do sedemdeset glav goveda, vendar ostali lastniki sedaj ne-mlečno živino ženejo na planino Dedno polje, ki prav tako spada v agrarno skupnost Stara Fužina-Studor, krave mlekarice pa obdržijo doma ali jih oddajo v katero od drugih planin. V planini danes krave pase le še pastir Gregor Gartner, ki skrbi za živino iz svojega hleva (še okoli leta 1970 je bilo v planini 6 pastirjev, pred 2. sv. vojno še več), v skupni agrarni sirarni pa mleko predeluje v sir po postopku za bohinjski planšarski sir in albuminsko skuto ter maslo. Sam se je dela izučil kot mlad vajenec pri različnih sirarjih v planinah in na srednji mlekarski šoli v Kranju. Poleg njega pase majarca (pastirica) Anica Kavčič koze različnih lastnikov iz Bohinja, ki pa v zadnjih letih niso več mlečne in ne izdeluje več kozjega sira. Pastirju na planini pomagata še hči ali sin, občasno tudi ostali pomočniki, ki se sami dogovorijo za počitnice v planini. Do leta 2012 je v planini svojo živino pasla še Minka Odar, ki pa je delo zaradi starosti opustila.

Dediščina planinske paše se ohranja s skrbjo posameznikov in agrarne skupnosti za ohranitev pokrajine, objektov in znanja predelave mleka v mlečne izdelke. S prenašanjem znanja na mlajše generacije pa se znanje o kmetijstvu, gospodarjenju in predelavi mleka v planini zagotavlja tudi za poznejše rodove. Vse skupaj pripomore k večanju turistične ponudbe v širšem območju in večji prepoznavnosti načina gospodarjenja, značilnega za visokogorska območja v Alpah.

Spletne povezave

• Triglavski narodni park
• Planšarski muzej v Stari Fužini, Gorenjski muzej Kranj

Strokovne reference in viri

• Cevc, T. 1992: Bohinj in njegove planine. Radovljica. [COBISS-ID 30795264]
• Cevc, T. 1992: Bohinjski nadstropni stan v luči strukturne analize.. Traditiones 21-1, 7–11.. Ljubljana. [COBISS-ID 18991416]
• Cevc, T. 1995: Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah. Stavbna tipologija in varovanje stavbne dediščine. Zbornik referatov mednarodnega simpozija, Bohinj, 7. - 9. junija 1995. Ljubljana. [COBISS-ID 55861760]
• Hazler, V. 2014: Varovanje dediščine v Triglavskem narodnem parku v razcepu med strokovnimi načeli, zakonodajo in vsakdanjo realnostjo. Triglavski narodni park: akterji, dediščine (zbornik). Ljubljana. [COBISS-ID 36861229]
• Ledinek Lozej, Š. 2014: Paša in predelava mleka v planinah Triglavskega narodnega parka: kulturna dediščina in aktualna vprašanja. Triglavski narodni park: akterji, dediščine (zbornik). Ljubljana. [COBISS-ID 36861741]
• Melik, A. 1950: Planine v Julijskih Alpah. Dela Inštituta za geografijo. Ljubljana. [COBISS-ID 23916033]
• Novak, A. 1987: Planinsko sirarstvo. Bohinjski zbornik, 73–85. Radovljica. [COBISS-ID 21975042]
• Novak, A. 1989: Življenje in delo planšarjev v bohinjskih gorah. Glasnik SED 29-3/4, 121–150. Ljubljana. [COBISS-ID 13458989]
• Novak, A., Stare, J., Križnar, N. 1979: Planšarstvo v Bohinju [film]. Dopisna delavska univerza Založba Univerzum. Ljubljana.
• Novak, V. 1955: Odkup in ureditev služnostnih pravic v Bohinju. Zbornik Filozofske fakultete 2, 259–315. Ljubljana.

Avtor zapisa

Lucija Gartner

Predlog citata

Gartner, L. 2017: Planšarstvo v planini Laz. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/503-plansarstvo-v-planini-laz.