Veliki Predaselj

Opis

Beseda predaselj označuje naravni most, ki povezuje bregova. Takšen most je nastal v dolini Kamniške Bistrice približno 800 m pod njenim izvirom. Reka je v dolžini približno 280 metrov v trde apnenčaste kamnine vrezala korita Veliki Predaselj. Korita zaznamujejo velika globina (35 m), ozkost (1–12 m) in slikovita podoba s skalo, zagozdeno. O tem naravnem pojavu je poročal že Ferdinand Seidl (1909, 128–129): »Tu si je zarezala Bistrica v čvrst apnik celih 20 m globok, a le približno 5 m širok jarek z navpičnimi stenami in ga še sedaj poglablja počasi pa vztrajno. Ta jarek zovejo »Veliki Prédoselj.«

Veliki Predaselj leži tik nad bližnjim Malim Predasljem. Zaznamujejo ga slikovite stene, ki jih je zaoblila velika erozijska moč vode, ki s seboj prinaša apnenčaste prodnike. Z betonskega mostu nad koritom Velikega Predaslja si lahko ogledamo okoli 5 m visok slap in naravni most, ki je velika zagozdena skala. Malo verjetno je, da bi bila tam od konca ledene dobe in je na to mesto verjetno prišla ob skalnem odlomu. Kasneje, leta 1952, je naravni most nastal tudi v bližnjem Malem Predaslju.

Mimo Predaslja vodi po desnem bregu Bistrice Koželjeva pešpot, kar skupaj z imensko navezavo na (Blejski) vintgar dokazuje dolgotrajno željo Kamničanov po turistični izrabi tega območja. Že leta 1927 so ob otvoritvi poti ob Predaslju izrazili »željo, da bi na daleč in široko ne bilo državljana, ki si ne bi ogledal poslej te divne točke, ki jo lahko nazivamo »Kamniški Vintgar«, in Bistrice sploh.« Ta želja pa je pripeljala tako daleč, da nam v sodobnosti ne zadošča naravno vrednoto »samo« videti. »Najbolj divji in nedostopni del soteske« (Vodeni ogled … 2016) lahko kar otipamo, saj so stene navrtane in je vzdolž Bistrice speljana 72 m dolga jeklenica. Naravna znamenitost je zato izgubila nekaj leska in čara nedostopnosti, ki bi ji ga bil zagotovil nujno potrebni varstveni status.

Spletne povezave

• Bôsov Tine spet med gorami
• Koželjeva pot
• Dolina Kamniške Bele
• Kraljevi par na lovu v Kamniški Bistrici
• Vodeni ogled soteske Predoselj (2016)
• Predoselj – Predaselj

Strokovne reference in viri

• K. J., dr. 1927: Nova pot skozi Predoselj. Planinski vestnik 7, 152–153. Ljubljana.
• Kopač, V. 1946: Krajevna imena v Grintovcih. Gore in ljudje. Ljubljana.
• Kunaver, P. 1953: Dogodki v Predoslju v Kamniški Bistrici. Planinski vestnik 3, 115–119. Ljubljana. [COBISS-ID 1107824222]
• Mušič Habjan, I., Pollak, B. 2013: Kamniški lepi kot in Kamniška Bistrica. Planinski vestnik 7, priloga. Ljubljana. [COBISS-ID 824136]
• Pollak, B. 1994: Predaselj (Predoselj), Veliki in Mali. Nekaj znamenitosti Kamniških Alp 12. Kamniški občan, 23. junij 1994. Kamnik.
• Rakovec, I. 1958: Geološki razvoj kamniške pokrajine. Kamniški zbornik 4. Kamnik.
• Rebolj, V. 1958: Plavljenje lesa po hudourniku Kamniški Bistrici. Kamniški zbornik 4. Kamnik.
• Seidl, F. 1909: Dolina Kamniške Bistrice. Planinski vestnik 7, 125–136. Ljubljana.
• Skoberne, P. 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 7016448]
• Zika I. 1967: Še o knežji mizi v dolini Kamniške Bistrice. Kamniški zbornik 6. Kamnik.
• Šivic, A. 1963: Knežja miza v Kamniški Bistrici. Kamniški Zbornik 4. Kamnik.

Opombe

V opisu sta predstavljeni dve naravni vrednoti (korita Kamniške Bistrice in naravni most), ki skupaj tvorita Veliki Predaselj.

Avtor zapisa

Blaž Komac (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Komac, B. 2017: Veliki Predaselj. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/507-veliki-predaselj.