Šenkova domačija

Opis

Gručasta domačija stoji na 917 metrih nadmorske višine in se nahaja vzhodno nad Cerkvijo Sv. Andreja, ki je podružnična cerkev Jezerske fare, in sicer v zaselku Raven v občini Jezersko.

Na levi strani dvorišča, ki vodi od hiše do konjskega hleva, so drvarnica in korito, kjer se je včasih napajala živina, ter velika »šupa« – lopa, kolnica oziroma prostor za shranjevanje vozov. Ob desni strani dvorišča so vidni temelji nekdanjega mlina. Na severni strani hiše je ohranjena velika kašča za žito in meso, medtem ko se v temeljih nahaja klet za shranjevanje krompirja in podobnih pridelkov. V preteklosti je bila hiša najverjetneje preužitkarsko domovanje. Nekdanja gospodarska poslopja, ki so bila na desni strani dvorišča (svinjak, hlevi za vole, koze in ovce, kravjak za govedo in konjski hlev ter do danes ohranjenih osem poslopij) pričajo o obsežni kmečki dejavnosti na posestvu. Konec osemdesetih let 20. stoletja so ob nekdanjem svinjaku postavili novo stanovanjsko hišo v alpskem slogu.

Šenkova domačija je edinstven primer jezerske kmečke stavbne dediščine. Od preostalih jezerskih kmečkih domačij se razlikuje predvsem po starejši zasnovi in specifični osrednji hiši, ostalim domačijam pa je podobna po številu stavb, ki se nahajajo na območju. Šenkova domačija velja za eno izmed prvih svobodnih kmetij v jezerski dolini, ki je po predvidevanjih nastala že v 16. stoletju. Etnologi in arhitekti jo štejejo med najstarejše na Jezerskem. Podatek o točni letnici postavitve domačije ni znan, vendar lahko domnevamo, da je Šenkova domačija nastala po odtoku jezera in osmanskih vpadih. Strokovnjaki si še danes niso enotni o vzrokih za posebnost osrednje hiše na domačiji. Pri Šenkovi osrednji hiši ne moremo govoriti o hiši, ker sta bila hiša in kuhinja ločena prostora. Hiša ima namreč z etnološkega zornega kota dva pomena; prvi jo opredeljuje kot stavbo, namenjeno bivanju, kuhanju, spanju in delu, drugi pa jo opredeljuje kot osrednji bivalni prostor pri hišah s črno oziroma v belo predelano kuhinjo. Izraz hiša je v osnovi označeval celotno stavbo oziroma prostor kvadratnega tlorisa. Z uvajanjem razvitejših hišnih tipov se je ime preneslo na glavni bivalni prostor s krušno pečjo.

Večkratne menjave lastnikov so ohranile stavbarstvo Šenkove domačije v njegovi primarni obliki. Leta 1998 sta na posestvu gospodarili žena Mimi in hči Brigita pokojnega Ludvika Virnika. Po njegovi zaslugi je domačija ostala dobro ohranjena, saj je stremel k temu, da bi se tam čim manj spremenilo ali uničilo. Danes je lastnica domačije Mimi Virnik, poleg nje pa na domačiji živijo še trije rodovi Šenkovih.

Planina, imenovana Šenkovca, na Košuti, je bila del domačije in je znatno doprinesla k njeni obsežnosti. Od tam so kot iz večine planin z oslom tovorili na dom sir in maslo.

Spletne povezave

• Občina Jezersko – domača stran

Strokovne reference in viri

• Baš, A., ur. 2004: Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana. [COBISS-ID 236081664]
• Karničar, A. 1998: Jezerska kronika: Jezersko v ustnem izročilu.. Kranj. [COBISS-ID 77579776]

Avtor zapisa

Eva Batista (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Batista, E. 2010: Šenkova domačija. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/51-senkova-domacija.