Zbirka portretov Franceta Prešerna

Opis

Podoba Franceta Prešerna, našega največjega poeta, je pritegnila številne slovenske umetnike. Nastajale so raznovrstne upodobitve, še posebej zaradi tega, ker Prešeren ni bil portretiran za časa svojega življenja, kar je umetnikom predstavljalo dodaten ustvarjalen izziv. Posthumno, leto dni po pesnikovi smrti, ga je po spominu naslikal slikar nemškega rodu Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein. Goldenstein je bil s Prešernom v prijateljskih odnosih, vendarle pa je potrebno poudariti, da po vsej verjetnosti slikar ni videl poeta kar nekaj let pred njegovo smrtjo. O verodostojnosti portreta lahko ugibamo tudi zaradi tega, ker je bilo Goldensteinovo umetniško znanje skromno. Prvi kupec Goldensteinovega portreta France Potočnik je leta 1851 prepustil portret v hrambo dr. Janezu Bleiweissu. Prvi doprsni kip, delo kiparja Franca Ksaverja Zajca, je nastal leta 1865 v sodelovanju z Bleiweissom in Goldensteinom. Leta 1863 sta bila Fran Levstik in Ludvik Germonik, ki sta pripravljala Prešernovo monografijo, pri iskanju Prešernovega portreta neuspešna. Tri leta kasneje sta založnik Oto Wagner in urednik Fran Levstik izdala prvo posmrtno izdajo Prešernovih Poezij z naslovom Pesmi Franceta Prešerna, s pesnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom. Tudi sedaj nista našla nobenega portreta, saj javna objava kot tudi posmrtna izdaja Poezij, nista bili v interesu dr. Bleiweisa. Tako je za to izdajo nastal nov portret Prešerna, in sicer danes neznanega avtorja, ki ga je osnoval na podlagi fotografij Prešernovih sorodnikov in pričevanj. Wagnerjeva litografija je predstavljala Prešernovo podobo vse do prve objave Goldensteinovega portreta. Potočnik je podaril Goldensteinov portret Franu Levcu, ki je zaslužen, da je od leta 1900 pesnikov portret prvič dostopen širši javnosti. Objavljen je bil v Prešernovem albumu, (posebna 12. številka Ljubljanskega zvona). Ob Prešernovi 100-letnici rojstva so se številni kulturniki poklonili veličini našega poeta. Prešeren se je pogosto pojavljal tudi v opusu Božidarja Jakca. V Kartografski in slikovni zbirki hranimo portret Prešerna, ki ga je Jakac poklonil Ani Levčevi v zahvalo, ker mu je posodila Goldsteinov portret Prešerna. Jakac je namreč vse, kar je bilo povezano s pesnikom temeljito preštudiral, da bi preko portretov čim bolje zadel bistvo pesnika. Motiviko Prešernovih poezij, portrete ali oboje zasledimo še v opusih številnih umetnikov (Alojz Šubic, Hinko Smrekar, France Mihelič, Miha Maleš, …). Prešeren pa bo glede na pomemben prispevek k razvoju slovenske poezije velik izziv za slovenske umetnike tudi v prihodnje.

Spletne povezave

• France Prešeren

Strokovne reference in viri

• Globočnik, D. 2004: Dr. France Prešeren in njegova podoba v likovni umetnosti. Ljubljana. [COBISS-ID 221202944]

Avtor zapisa

Urška Šavc (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Šavc, U. 2010: Zbirka portretov Franceta Prešerna. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/63-zbirka-portretov-franceta-preserna.