Planinska jama

Opis

Hidrološka, geološka in geomorfološka pomembnost: Planinska jama je izvirna kraška jama, ki se odpira na severnem obrobju Planinskega polja, v neposredni bližini naselja Planina. Sestavlja jo 6656 m podzemnih rovov in je del Postojnskega jamskega sistema. S Postojnsko jamo jo povezuje podzemna reka Pivka, ki priteka v Pivški rokav Planinske jame, z Rakovim Škocjanom pa reka Rak, ki ponika v Tkalca jamo in podzemno priteka v Rakov rokav Planinske jame. Oba vodna toka se v Planinski jami, približno 300 m za vhodom, združita. Gre za eno največjih podzemnih sotočij v Evropi. Združen vodotok izvira iz jame kot Unica. Merjenja med letoma 2007 in 2009 so pokazala, da se pretoki Unice na izviru gibljejo med 0,04 in 70 m3/s, srednji pretok pa je 13,3 m3/s.

Jama je razvita v krednih apnencih, ki so v tem delu Planinskega polja narinjeni na zgornjetriasne dolomite. Plasti v jami v glavnem vpadajo proti jugozahodu in zahodu. Sekajo jih manjši zmični prelomi v smereh severozahod–jugovzhod in jugozahod–severovzhod. Vhodni del jame in Rakov rokav sta razvita v spodnjekrednem skladovitem apnencu z vložki dolomita in apnenih breč. V suhem rovu, imenovanem Paradiž, so za pritočnim sifonom Pivškega rokava prehodne plasti med spodnjo in zgornjo kredo, ki jih sestavlja okrog 80 metrov debel horizont apnenca z rožencem. V zadnjem delu Paradiža najdemo tudi spodnji del zgornjekrednih neskladovitih in zrnatih apnencev cenomanijske starosti s kaprinidami in honrodontami.

Stranski rovi, ki jih je v obeh rokavih malo, imajo višjo lego in so v glavnem suhi. V njih so večje količine jamskih sedimentov, predvsem naplavin, ki jih je prinesla v jamo podzemna Pivka. Lega naplavin nakazujejo, da so bili deli jame v preteklosti vsaj enkrat popolnoma zapolnjeni. V Paradižu je na naplavinah tudi precej raznobarvne sige. Po Gospodariču (1976) so sedimenti mlajši od 200.000 let, razen proda belega in pisanega roženca ter starejše pasovite ilovice, ki naj bi bili starejši. Pri datacijah sige z metodo 14C so bile ugotovljene starosti med 3600 in 50.000 let, datacija enega izmed teh vzorcev z U/Th metodo pa je pokazala na starost več kot 80.000 let. V jami je bil z magnetostratigrafskimi in paleomagnetnimi metodami analiziran profil jamskih naplavin iz Rudolfovega rova, stranskega rova v Rakovem rokavu. Na podlagi rezultatov sklepamo, da so bile naplavine odložene v normalnem magnetnem obdobju, kakršno na Zemlji obstaja zadnjih 780.000 let in so zato po vsej verjetnosti mlajše od te starosti; lahko pa pripadajo tudi enemu od starejših normalnih obdobij. Glede na večkratno odlaganje in erozijo sedimentov sklepamo na dolgotrajen razvoj jame, domnevno več kot 2 milijona let, z bolj ali manj stabilnim hidrološkim sistemom med Pivško kotlino in Planinskim poljem.

Zoološka pomembnost: Planinska jama spada med podzemeljske habitate z visoko biotsko raznovrstnostjo. Tu ima stalno in močno populacijo človeška ribica ali močeril (Proteus anguinus). V izobilju je tudi nenavadnih in endemičnih vrst podzemeljskih rakov slepih postranic (Niphargus), ceponožcev in jamskih ježkov (Monolistra). Pogosti vrsti sta jamski vodni osliček (Asellus aquaticus cavernicolus) in jamska mokrica (Titanethes albus). Druga največja jamska žival, takoj za človeško ribico, je jamska kozica (Troglocaris anophtalmus). Vse te vrste so troglomorfne, kar pomeni, da imajo podaljšane okončine, pokrnele oči in brezbarvno kožo. Največji med podzemeljskimi hrošči je drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii), manjše, a nekatere endemične, so vrste mrharčkov (Bathyscimorphus), brzcev (Typhlotrechus) in brzcev brezokcev (Anophthalmus). V vodah živi več kot deset vrst drobnih in endemičnih polžkov , štiri vrste jamničarjev (Zospeum) pa lazijo po vlažnih kapnikih in stenah. Ponekod vidimo sipine praznih, dva do tri milimetra velikih hišic jamskih vodnih polžev, imenovanih tanatocenoze. V Planinski jami je bil prvič najden endemit dinarskih podzemeljskih vod trdoživ (Velkovrhia enigmatica).

Spletne povezave

• Predstavitev Planinske jame in možnosti turističnega ogleda
• Planinska jama
• Planinska jama – prostorske slike

Strokovne reference in viri

• Gospodarič, R. 1976: Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v kvartarju. Acta carsologica 7, 5–121. Ljubljana. [COBISS-ID 8306477]
• Kogovšek, J. 1982: Vertikalno prenikanje v Planinski jami v obdobju 1980/81. Acta carsologica 10/5, 107–125. Ljubljana. [COBISS-ID 6369581]
• Polak, S. 2009: Živalstvo. Planinska dolina. Ljudje in kraji ob Unici. Planina pri Rakeku. [COBISS-ID 246375168]
• Zupan Hajna, N., Pruner, P., Mihevc, A., Schnabl, P., Bosák, P. 2008: Cave sediments from the Postojnska-Planinska cave system (Slovenia): Evidence of multi-phase evolution in epiphreatic zone. Acta carsologica 37/1, 63–86. Ljubljana. [COBISS-ID 28583213]
• Čar, J., Gospodarič, R. 1984: O geologiji krasa med Postojno, Planino in Cerknico. Acta carsologica 12, 91–106. Ljubljana. [COBISS-ID 8142381]

Avtor zapisa

Janja Kogovšek, Metka Petrič, Nadja Zupan Hajna, Tanja Pipan (Inštitut za raziskovanje krasa, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kogovšek, J.; Petrič, M.; Zupan Hajna, N.; Pipan, T. 2010: Planinska jama. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/89-planinska-jama.