Problem vožnje po vesolju

Opis

Pomembne znanstvene raziskave v povezavi s problematiko poletov v vesolje segajo v začetek 20. stoletja. Iz začetnih sanjarjenj, ki segajo daleč v zgodovino, so raziskovalci prišli do konkretnejših tehničnih rešitev. Za Potočnika je bil polet v vesolje glede na dotedanje tehnične rešitve, katerih pomemben tvorec je bil tudi on sam, le vprašanje časa. Nanj so vplivali s svojimi dognanji številni pionirji astronavtike, med drugim Robert H. Goddard, Hermann Oberth in Walther Hohmann.

Potočnikova knjiga se začne s problematiko zemeljske težnosti ter zračnega ovoja kot oviri pri vzletu vesoljskega plovila. Avtor se ustavi pri zgodovini raziskovanja vesoljskih plovil. Nadalje se ukvarja z izstrelitvijo (vzletom) tovrstnega pogonskega vozila, z vožnjo po vesolju ter vrnitvijo (pristankom) na Zemljo. Bralcu podrobno predstavi problematiko pogonskega motorja, pogonskih snovi, primere vesoljskih raket sodobnikov (Goddard, Oberth, Hohmann, Hoefft) itd. V poglavju Pripombe k dosedanjim konstrukcijskim predlogom poudari, da je prihodnost raketa s tekočo pogonsko snovjo. Nadaljnji problem je uspešna vrnitev vesoljskega plovila nazaj na Zemljo (Hohmannov pristajalni manever, Oberthov pristajalni manever). Potočnik je pravilno napovedal vse faze leta raketoplana okoli Zemlje. Rešitve ni imel le za vstop v gostejše zračne plasti. Napovedal je tudi dvojno funkcijo raketoplana, in sicer raketoplan kot vesoljsko vozilo in kot vozilo na Zemlji namenjeno za hitro premagovanje večjih razdalj. Zavedal se je tudi problematike rabe tovrstnih raket za uničevalne vojne namene. V knjigi ne predstavlja le sinteze dotedanjih znanstvenih raziskav, ampak prispeva k razvoju astronavtike s številnimi izvirnimi zamislimi. Kot avtor geostacionarnega satelita in vesoljske postaje, ki lebdita na breztežnostni krožnici okrog Zemlje, sčasoma pridobi svetoven sloves. Ukvarjal se je s problematiko bivanja v vesoljski postaji (vpliv breztežnosti na človeški organizem, na tekočine, predmete, …) ter z raznovrstnimi drugotnimi problemi in rešitvami (oskrbovanje s svetlobo, zrakom, toploto in vodo, vzpostavitev povezave z Zemljo, …). Na postaji je izoblikoval sončno toplotno-mehansko-električno energetsko centralo. Pomembna Potočnikova iznajdba je tudi valjasti observatorij, ki je povezan s postajo. Vesoljsko postajo si je zamislil v obliki vrtečega se kolesa, v kateri bi vzpostavil s pomočjo sredobežnosti tudi umetno gravitacijo. Predvidel je pomembnost opazovanja Zemlje iz vesolja za kartografske, vremenske in vojaške namene. Ukvarjal se je tudi s problematiko potovanja na oddaljene planete.

Potočnikova dognanja so med drugim uporabljali pri grajenju vesoljskih plovil nemško-ameriški raketni strokovnjak Werner von Braun (1912–1977) in ostali sodelavci v Marchall Space Flight Centru v Huntsvillu. Braun je poudaril, da Potočnik »sodi nedvomno med vesoljske pionirje, ki so prispevali k realizaciji vesoljskega programa levji delež« in »da je bila njegova knjiga zgodovinska prelomnica v svetovni vesoljski raketni tehniki«. Prvi geostacionarni komunikacijski satelit Syncom 1, ki je nastal po Potočnikovi zamisli, so izstrelili leta 1963. Pred izstrelitvijo je Braun poudaril veličino Potočnika, ki je prvi natančno izračunal oddaljenost geostacionarne točke v vesolju od Zemlje. S pomočjo njegovih zamisli je Braun skonstruiral med 2. svetovno vojno tudi nemški daljinski raketi V1 in V2.

Potočnik se je s svojimi izvirnimi zamislimi zapisal z zlatimi črkami v zgodovino. Nadalje pa ni le doprinesel k razvoju na tem področju, ampak je vplival tudi na oblikovanje znanstveno-fantastične literature (Arthur Charles Clarke: Vesoljska Odiseja, …) in filmov (Pavel Klušancev: Pot k zvezdam (1957), Stanley Kubrick: 2001: Vesoljska Odiseja (1968), 2010: Vesoljska Odiseja (1982), …), kjer se v samem začetku srečujemo z njegovimi koncepti.

Potočnikovo življenje in delo

Herman Potočnik se je rodil 22. decembra 1892 v Puli na Hrvaškem. Oče Jožef se je rodil v Razborju pri Slovenj Gradcu. Mati Marija je izhajala iz družine čeških priseljencev, ki so se nastanili v Vitanju. V Puli je oče opravljal službo zdravnika in visokega mornariškega časnika v avstro-ogrski mornarici. Po smrti očeta leta 1894 se je družina preselila v Maribor k Marijini materi, kjer je Herman obiskoval nemško osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na nižji vojaški realki v Fischauu ter na višji vojaški šoli v Hranicah na Moravskem. Po končani akademiji na vojaški tehniški akademiji v Mödlingu pri Dunaju, ki jo je obiskoval med letoma 1910 in 1913, je postal vojaški poročnik specializiran za gradnjo železnic in mostov. Prvo svetovno vojno (1914–1918) je preživel na bojiščih (Galicija, Srbija, Bosna, ob Soči in ob Piavi), kjer je za potrebe avstro-ogrske vojske gradil in podiral železniške proge in mostove. Vojna je mladega Hermana izčrpala. Zaradi tuberkuloze se je leta 1919 predčasno upokojil s stotniškim činom. Študij je med letoma 1918 in 1922 nadaljeval na Tehniški visoki šoli za elektrotehniko in strojništvo na Dunaju. Po končanem študiju leta 1925 je postal inženir, specialist za raketno tehniko. Zaposlitve ni dobil, kar je odraz vsesplošne brezposelnosti kot tudi opešanega zdravja. Posvetil se je raziskovalnemu delu. Verjetno si je dopisoval s Hermannom Oberthom, ki se je prav tako ukvarjal s problematiko poleta v vesolje. Pomemben vpliv na Potočnikovo delo je imela tudi Oberthova knjiga Raketa v planetarnem prostoru. Svoja dognanja je izdal pod psevdonimom Hermann Noordung leta 1928 z letnico 1929 v knjigi Das Problem der Befahrung des Weltraums: der Raketen-Motor. Ob izidu knjige je bil Herman Potočnik že hudo bolan. Umrl je 27. avgusta istega leta. Potočnika so pokopali na evangelijskem delu pokopališča Dunaj-Simmering. Zaradi prekopavanja grobov danes ni več jasno, kje natančno je grob našega pionirja astronavtike.

Vsebinska dopolnitev opisa

Spletne povezave

• NASA: angleška različica knjige "The Problem of Space Travel: The Rocket Motor"
• Encyclopedia Astronautica: Herman Potočnik Noordung
• Encyclopedia Astronautica: Noordung Space Station
• Wikipedia: Herman Potočnik

Strokovne reference in viri

• Kobal, E. 2008: Herman Potočnik Noordung. Ljubljana. [COBISS-ID 241922816]
• Potočnik, H. (uredil in spremno besedo napisal Sandi Sitar) 1999: Problem vožnje po vesolju. Ljubljana. [COBISS-ID 97674752]

Avtor zapisa

Urška Šavc (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Šavc, U. 2010: Problem vožnje po vesolju. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/112-problem-voznje-po-vesolju.