Berje pri Zasipu – mokrišče

Opis

Območje Berje je 22,38 hektarov velika ravnica na desnem bregu Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostom. Območje je ovrednoteno kot naravna vrednota zaradi botaničnih posebnosti. Berje je najnižja rečna terasa s prodnato podlago. Na vzhodni strani jo omejuje reka, na zahodni pa razmeroma strm breg, sestavljen iz konglomerata in porasel z gozdom. Okrog 100 m nad rečno strugo se izravna v naslednjo rečno teraso. Pod bregom so še vidni ostanki nekdanje struge Save, ki je danes zamočvirjena. Predvsem na spodnjem delu brega so lehnjakotvorni izviri, iz katerih se mezeča voda steka v kratek potok, ki se na južnem robu izliva v Savo. Teraso poraščajo redek borov gozd, suha travišča in močvirske vrste. V preteklosti je bila v Berju značilna ekstenzivna paša, po njenem prenehanju so se začeli pašniki zaraščati z grmovnimi vrstami. V zadnjem obdobju so edine dejavnosti obiski sprehajalcev in občasni pikniki. Najpomembnejše botanične značilnosti so vrste Loeselova grezovka (Liparis loeselii), ogrožena in evropsko pomembna vrsta, navadna rezika (Cladium mariscus), moknati jeglič (Primula farinosa), rumenocvetna smiljkita (Tetragonolobus maritimus), razrasla preslica (Equisetum ramosissimum), razmaknjenoklasi (Carex davalliana) in srhki šaš (Carex davalliana), ki so na rdečem seznamu uvrščene med ranljive vrste, rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus), ki je potencialno ogrožen, saj tako kot prejšnje vrste uspeva le na na posege občutljivih močvirnih rastiščih. Na suhih rastiščih rasteta po vaniliji dišeči dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia) in brstična lilija (Lilium bulbiferum), ki imata v Sloveniji status zavarovanih vrst. Rastišče Loeselove grezovke je potencialno ogroženo zaradi zaraščanja. Med habitatnimi tipi sta dva evropsko pomembna in prednostna, in sicer karbonatna nizka barja z vrstama navadna rezika (Cladium mariscus) in srhkim šašem (Carex davalliana) (Natura 2000: 7210) in lehnjakotvorni izviri (Natura 2000: 7220). Večje površine na plitvih, suhih tleh porašča gozd rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris) z bogato podrastjo. V Berju so našle svoj življenjski prostor dvoživke navadna krastača (Bufo bufo), sekulja (Rana temporaria), sivka (Rana dalmatina), zelena rega (Hyla arborea), zelena žaba (Rana esculenta). Na širšem območju med elektrarno Moste in sotočjem Save Dolinke in Save Bohinjke je bilo opaženih 59 vrst ptičev. Pogostejše vrste so stržek, taščica, kos, črnoglavka, vrbja listnica, menišček, velika sinica, ščinkavec in rumeni strnad.

Spletne povezave

• Naravovarstveni atlas
• Atlas okolja
• Zavest, revija za razvijanje zavesti

Strokovne reference in viri

• Seliškar, A., Drovenik, B., Pirnat, A., Babij, V., Vreš, B. 2004: Biološka conacija območja Berje pri Bledu. Elaborat. Ljubljana, Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU. [COBISS-ID 26729773]
• Wraber, T. 1999: Potopitev Save Dolinke nad Blejskim mostom. Proteus 61-6, 260-262. Ljubljana. [COBISS-ID 10395437]
• Čarni, A., Drovenik, B., Kačičnik-Jančar, M., Povž, M., Seliškar, A., Slapnik, R., Šilc, U., Tome, D., Tome, S., Vreš, B., Zabric, D., Zupančič, M., Žagar, V. 1999: Ocena vplivov izravnalnega bazena HE Moste na floro, vegetacijo, favno in habitate in določitev omilitvenih ukrepov. Elaborat. Ljubljana, Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU. [COBISS-ID 81909]

Opombe

Naravna vrednota je tudi del širšega ekološko pomembnega območja Sava Dolinka s pritoki do sotočja s Savo Bohinjko (identifikacijska številka: 268V)

Avtor zapisa

Branko Vreš, Andrej Seliškar (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Vreš, B.; Seliškar, A. 2010: Berje pri Zasipu – mokrišče. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/120-berje-pri-zasipu-mokrisce.