Mala dolina

Description

V vhodnem delu Škocjanskih jam se je na 450 m dolgem odseku v geološki zgodovini porušil strop. Nastali sta dve udornici, Velika in Mala dolina. Udornici sta ločeni z naravnim mostom, pod katerim se v brzicah in prek dveh slapov prebija Reka, ki priteče iz Mariničeve jame izpod 140 m visoke stene pod vasjo Škocjan. Mala dolina je vzhodnejša in manjša od obeh udornic. Njena prostornina znaša 1.324.078 m3, kar je približno dvakrat manj od prostornine Velike doline.

Udornice so izrazit kraški pojav, ki se prične z raztapljanjem karbonatne kamninske podlage. Oblikujejo se večji rovi, ki nastajajo ob lezikah, drobnih razpokah med plastmi kamnine. Zaradi raztapljanja, drobljenja in odnašanja kamnin nastanejo jamski rovi, ob njihovem združevanju pa jamske dvorane. Zaradi korozije ter razpadanja kamnine ob straneh in pod stropom se dvorane večajo in nekatere se sčasoma ob porušitvi jamskega stropa odprejo na površje. Porušitev stropa pospešuje tudi mehanično preperevanja kamnine na površju. Udornice so razvrščene v nizih, nastalih v različnih fazah ponikanja reke Reke. Udornice mlajšega nastanka prepoznamo po bolj strmih pobočjih, kar je posledica še vedno prisotnega procesa nastajanja ostenja in njegovega postopnega zajedanja v uravnano okolico, za udornice starejšega nastanka pa so značilna manj strma pobočja z melišči pod preostanki ostenij. Med razvojem udornice njene stene postopoma izginjajo, zato lahko s koeficientom sten, ki izraža razmerje med višinsko razliko najvišje točke in baze sten ter največjo globino, ugotovimo njeno razvojno stopnjo. Na podlagi tega koeficienta razlikujemo udorna brezna s koeficientom, večjim od 0,9, udornice s koeficentom od 0,05 do 0,90 in globoščake s koeficientom od 0,00 do 0,05. Razmerje med globino in premerom določa obliko udornice. Pri razmerju 1 : 10 je udornica skledaste oblike, pri razmerju 1 : 2 je lijakaste oblike, kadar pa je njena globina večja od premera, govorimo o vodnjakasti obliki. Pobočje v Mali dolini je izredno strmo. Na dnu udornice lahko spremljamo erozijsko delovanje Reke, ki sproti odnaša in raztaplja posuti material. Zato so tu še vedno ohranjena visoka ostenja, ki so v preostalih udornicah visoko zasuta z melišči. Zaradi izjemno velikega razmerja med minimalnim in maksimalnim pretokom Reke, sklepni sifon Škocjanskih jam ob visoki vodi ne zmore odvesti vse vode, zato se ta začne dvigovati in ob najvišjih poplavah zalije tudi precejšen del Velike in Male Doline. V severnem pobočju Male Doline se odpirata dve jami: Velika in Mala Koščakova jama.

V obeh udornicah, Veliki in Mali Dolini, je bogato rastlinstvo značilno tako za alpski kot mediteranski svet. Takšna vrstna pestrost je pogojena s specifičnimi mikroklimatskimi razmerami. V udornici je prisotna temperaturna inverzija povezana s posebno cirkulacijo zraka. Zato na izredno majhni medsebojni razdalji uspevajo evmediteranski predstavniki, na primer venerini lasci (Adiantum capillus-veneris) in reliktne alpske vrste, kot je na primer avrikelj (Primula auricula). V Mali in Veliki Dolini uspeva osem taksonov, uvrščenih v kategorijo redkih vrst: primorska preobjeda (Aconitum anthora), venerini lasci (Adiantum capillus-veneris), justinova zvončica (Campanula justiniana), navadni jadikovec (Cercis siliqastrum), nacepljenolistni delfinum (Delphinum fissum), laška smetilka (Euphrasia italica), rdečeplodni brin (Juniperus oxycedrus) in alschingerjev nagnoj (Laburnum alschingeri). Endemit justinova zvončnica (Campanula justiniana) ima v udornicah Škocjanskih jam klasično nahajališče.

Med pticami v Veliki in Mali dolini najprej opazimo jate divjega skalnega goloba (Columba livia). Tam gnezdi tudi kolonija planinskih hudournikov (Tachymarptis melba), občasno pa tu domuje velika uharica (Bubo bubo), sokol selec (falco peregrinus) in krokar (Corvus corax). V prepadnih stenah pa ima svoje prebivališče skalni plezalček (Trichidroma muraria).

Web links

• Park Škocjanske jame
• Mala dolina

References and resources

• Debevc, A., Klemen, Z., Kranjc, A., Mihevc, A., Peric, B., Slapnik, R., Turk, P., Zorman, T. 2002: Park Škocjanske jame. Škocjan. [COBISS-ID 120542720]
• Martinčič, A. 1973: Reliktna flora v Škocjanskih jamah. Biološki vestnik. št. 2, letn. 21, str. 117-126.. Ljubljana. [COBISS-ID 62767361]
• Peric, B. 1999: Morfološke in metrične značilnosti udornic na območju Škocjanskega regijskega parka. Diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 9011042]
• Simić, M. 2000: Evidenca naravnih vrednot v Parku Škocjanske jame in njegovi neposredni okolici. Elaborat. Ljubljana.

The author of the record

Borut Peric (Park Škocjanske jame), Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Citation suggestion

Peric, B.; Hribar, M. 2010: Mala dolina. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/194-mala-dolina.