S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Brusove klavže

Uradna oznaka: Idrijska Bela - Belčne klavže
Sinonimi: Belčne klavže, Slovenske piramide
Brusove ali Belčne klavže so zidana vodna pregrada na pritoku Idrijce Belci, ki je bila namenjena zbiranju vode za plavljenje jamskega lesa do rudnika živega srebra v Idriji.

Opis

Klavže so visoke vodne pregrade na reki Idrijci, njenih pritokih Belci in Zali ter pritoku Kanomljice Klavžarici. Namenjene so bile zadrževanju in zbiranju vode za plavljenje jamskega lesa do rudnika živega srebra v Idriji, ker v porečju Idrijce do začetka 20. stoletja ni bilo na razpolago ne gozdnih cest ne ustreznih prevoznih sredstev. Sestavni del sistema za plavljenje po naravnih vodnih poteh je bila tudi 412,6 metra dolga lesena prepustna zapora za zaustavljanje lesa na sotočju Idrijce in potoka Nikove v Idriji, imenovana grablje. Manjše grablje so bile tudi na sotočju Kanomljice in Idrijce v Spodnji Idriji.

Prve lesene klavže so leta 1589 postavili na Zali, šest let pozneje pa še na Idrijci. Na Belci so jih postavili šele leta 1750. Ker so narasle vode lesene klavže pogosto podirale, so jih v drugi polovici 18. stoletja nadomestili z zidanimi. Po načrtih Jožefa Mraka so v letih 1767–1769 zgradili Brusove ali Belčne klavže in Putrihove klavže na Belci, v letih 1767–1772 klavže na Idrijci in leta 1772 Smrečne klavže na Zali. Zadnje zidane, Kanomeljske ali Ovčjaške klavže, so bile zgrajene leta 1813 na pritoku Kanomljice Klavžarici, imenovanem tudi Ovčjaški potok.

Brusove klavže so začeli graditi leta 1767. Višina pregrade je bila 8,9 metra, dolžina zgoraj 34,8 metra in debelina pregrade 6,5 metra. Delovale so do leta 1926, ko je velika poplava pretrgala in odnesla del idrijskih grabelj.

Mogočne pregrade so zgrajene na premišljeno izbranih mestih. Vpete so v obrežne skale in se tesno prilegajo strugam vodotokov. Grajene so iz apnenčastih kamnov, povezanih s poculansko ali tako imenovano podaljšano malto.

Za odpiranje velikih lesenih vrat v odvodnem kanalu so uporabljali zapleten mehanizem vzvodov, njihovo zapiranje pa so opravili z volovsko vprego. V enostavnem in učinkovitem mehanizmu se odraža znanje in iznajdljivost domačih mojstrov.

Na vsakih klavžah je delal po en klavžar, praviloma posestnik bližnje domačije, ki je skrbel za objekt in plavljenje lesa. Za vestno opravljeno delo je jamčil s svojim premoženjem. Les je seveda pripravljalo večje število gozdnih delavcev. Na klavže še spominjajo imena domačij ter priimka Klavžar in redkejši Klavžer.

Ohranjene ostanke zapornic na Idrijci in Belci so obnovili v osemdesetih letih in na začetku devetdesetih letih 20. stoletja, na Kanomljici pa v prvih letih 21. stoletja na novo zgradili pod vodstvom Mestnega muzeja Idrija. Estetsko najbolj dovršeno učinkujejo Kanomeljske klavže. Zaradi estetske gradnje, izjemnih dimenzij, starosti in svojskega načina delovanja spadajo klavže na Idrijci, Belci in Kanomljici med naše najpomembnejše objekte tehniške dediščine. Zaradi monumentalnosti se jih je oprijel vzdevek slovenske piramide.

Strokovne reference in viri

  • Bevk, S. 1992: O obnovitvenih delih na klavžah. Idrijski razgledi 37, 1-2. Idrija. [COBISS-ID 35385856]
  • Bevk, S. 1991: Belčne klavže – slovenske piramide. zgibanka. Idrija. [COBISS-ID 8942501]
  • Brate, T. 1985: Idrijske klavže. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 136. Maribor. [COBISS-ID 5978112]
  • Brus, R. 1992: Dediščina. Idrijske klavže. Gea 2, 1. Ljubljana. [COBISS-ID 77061888]
  • Hvala, A. 2003: Klavže – "slovenske piramide". Les 55, 7-8. Ljubljana. [COBISS-ID 223668224]
  • Jontes, L. 2002: Idrijske vodne pregrade – klavže. Idrijski razgledi 47, 2. Ljubljana. [COBISS-ID 126370304]
  • Mazi, S. 1955: Klavže nad Idrijo. Vodniki Tehniškega muzeja 6. Ljubljana. [COBISS-ID 11790341]
  • Mohorič, M. 2006: Vodni transport lesa in idrijski rudnik. Idrijski razgledi 51, 1-2. Idrija. [COBISS-ID 246396416]
  • Zelenc, A., Leskovec, I. 2005: Klavže na Idrijskem. zgibanka. Idrija. [COBISS-ID 3865243]
  • Čar, J. 1991: Klavže. Enciklopedija Slovenije, 5. knjiga. Ljubljana. [COBISS-ID 4191666]
  • Žiberna, M. 2010: Idrijske klavže – zgodba o plavljenju lesa. Svet & ljudje 14, 3. Ljubljana. [COBISS-ID 3892123]

Opombe

Predlagamo, da se klavže uvrstijo tudi med tehnično dediščino.

Avtor zapisa

Drago Kladnik (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kladnik, D. 2010: Brusove klavže. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/271-brusove-klavze.