Izpodnebnik iz Avč

Opis

Do leta 2009 je bil izpodnebnik ali meteorit iz Avč prvi in edini izpodnebnik z ozemlja Republike Slovenije. S padcem izpodnebnika Jesenice na Mežaklo 9. aprila 2009 smo dobili še drugega.

Izpodnebnik iz Avč je padel 31. marca 1908 ob 8.45 v senožet Martina Križniča nad zaselkom Dolenji Avšček, ki je zdaj zarasla in se imenuje Movrnov boršt. Od vasi je oddaljena pol ure hoda. Prelet izpodnebnika so slišali že na Gorenjskem, potem pa tudi v Idriji in Tolminu. Po naključju je bil v času padca 40 m od jablane, v katero je treščil, domačin Ivan Kolenc s svojim šestletnim sinom. Kolenc je pozneje povedal orožnikom v Kanalu, da je najprej slišal pok, ki mu je sledilo več kot dvominutno žvižganje in šumenje, nakar je nekaj z reskom odlomilo vejo jablane. Oče in sin sta jo prestrašena ubrala domov, popoldne istega dne pa se je Kolenc v spremstvu Matije Šuligoja vrnil na mesto padca in v 30 cm globoki luknji pod jablano našel za pest veliko železno gmoto. Ker je najprej slišal pok, je bil prepričan, da gre za del topovske krogle, ki je v okolico Avč priletela iz bližnje Italije. O padcu so od 2. aprila dalje poročali goriški, ljubljanski in en tržaški časnik. Ko se je čez nekaj dni izkazalo, da ne gre za orožje, ampak za izpodnebnik, je zanimanje zanj usahnilo.

Križnič je moral izpodnebnik takoj izročiti orožniški postaji v Ročinju. Od tam je bil poslan na Deželno orožniško poveljstvo v Trstu. Ko pa je proti koncu aprila Ferdinand Seidl, profesor mineralogije in geologije na realki v Gorici, o padcu kosa železa pri Avčah pismeno obvestil Friedricha Martina Berwertha, direktorja Mineraloško-petrografskega oddelka dvornega Naravoslovnega muzeja na Dunaju, ki je imel že takrat eno največjih zbirk izpodnebnikov na svetu, je le-ta bliskovito ukrepal in ga pridobil za svoje zbirke. O padcu je že 11. junija 1908 predaval članom matematično-naravoslovnega razreda cesarske Akademije znanosti na Dunaju. Predavanje je bilo natisnjeno še istega leta, naslednje leto pa je Berwerth v poljudnoznanstvenem tedniku Urania objavil še članek, v katerem je bila prvič predstavljena fotografija izpodnebnika.

Avški izpodnebnik je stalno razstavljen v peti dvorani Naravoslovnega muzeja na Dunaju. Meri 8,5 x 11 x 5 cm, njegova masa pa znaša 1230 g. Sestavljen je iz železa, 5,5 % niklja in slednih elementov, med katerimi sta tudi zlato in platina. Po prihodu na Dunaj so iz njega izžagali pol cm debelo ploščico, ki so jo zgladili in jedkali, da so se pokazale za heksaedrite značilne Neumannove črte.

V tuji literaturi se izpodnebnik iz Avč omenja ali obravnava od leta 1908 dalje, pri nas pa je bil skoraj pozabljen, saj je bil od 1909 do 2006 omenjen v vsega treh publikacijah. Zanj nista vedela niti geologa Uroš Herlec in Miha Jeršek, ki sta za knjigo Mineralna bogastva Slovenije (2006) napisala besedilo o padcih izpodnebnikov na ozemlje Slovenije. Stota obletnica padca leta 2008 je bila zlasti po zaslugi Dragana, Zorana in Mirana Božiča, Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani, kustosa Naravoslovnega muzeja na Dunaju Franza Brandstätterja in ŠKTD Avče zaznamovana z razstavo (Avče, Tržič, Ljubljana in Kropa), strokovno monografijo, številnimi članki, predavanji, pogovori na radiu, televizijskimi reportažami, tremi dokumentarnimi filmi, osebno znamko, razglednico, keramičnimi odlitki in spominskimi majicami.

Spletne povezave

• Izpodnebnik iz Avč
• Razstava Meteoriti in tektiti v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (od 20. septembra 2007 do 31. januarja 2008)
• Prireditve ob stoti obletnici padca izpodnebnika iz Avč 31. marca 2008
• Zaključek prireditev ob stoti obletnici padca izpodnebnika iz Avč
• Odprtje razstave o izpodnebniku iz Avč v Kropi 5. septembra 2008
• Članki bratov Božič o izpodnebniku iz Avč

Strokovne reference in viri

• Berwerth, F. 1908: Über den Niederfall eines Eisenmeteoriten bei Avče im Isonzotale. Anzeiger der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien 45, 298–301. Wien.
• Berwerth, F. 1909: Ein österreichisches Meteoreisen. Urania. Illustrierte populärwissenschaftliche Wochenschrift 2, 3. april 1909, št. 14, 213–214. Wien.
• Božič, D. 2009: Za "naš" meteorit se zanimajo tudi v ZDA. Delo 51, 16. julij 2009, št. 162, 18. Ljubljana.
• Božič, D. (ur.) 2008: Meteorit iz Avč v dolini Soče. 1908-2008. Avče, Ljubljana. [COBISS-ID 238881280]
• Božič, D. in Jeršek, M. 2008: Sto let odkar je na Slovenijo padel meteorit. Gea 18, marec 2008, 64–65. Ljubljana.
• Božič, D., Božič, Z. in Božič, M. L. 2007: »Meteor ali topova kroglja«. Življenje in tehnika 58, oktober 2007, št. 10, 40–49. Ljubljana.
• Božič, M. L. 2008: Meteor slišali tudi na Gorenjskem. Gorenjski Glas 61, 28. marec 2008, št. 25, 11. Kranj.
• Božič, Z. 2008: Bum bum nad Avčami. Nedeljski dnevnik 48, 17. februar 2008, št. 7, 36–37. Ljubljana.
• Božič, Z. 2008: Najprej so pomislili na »topovsko krogljo iz Italije«. Ob stoti obletnici padca meteorita Avče. Delo 50, 27. marec 2008, št. 71, 22. Ljubljana.
• Ilić, M. 2001: Tisoč kosov padlih iz vesolja. Delo 43, 13. junij 2001, št. 134, 12. Ljubljana.
• Miklavčič-Brezigar, I. 2008: Avški meteorit in pomen njegove muzejske prezentacije. Primorska srečanja 31, št. 314–315, 6–8. Nova Gorica, Koper, Idrija.
• Neznani avtor 1908: Kamen z neba v Avčah. Gorica 10, 22. september 1908, št. 76, (3). Gorica.
• Pavlovec, R. 1962: Nekaj o meteoritih pri nas. Življenje in tehnika 12, december 1962, št. 21–22, 392. Ljubljana.
• Poljanec, L. 1909: Mineralogija in geologija za velike gimnazije. Celovec.

Avtor zapisa

Dragan Božič (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Božič, D. 2010: Izpodnebnik iz Avč. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/309-izpodnebnik-iz-avc.