Kačna jama
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Kačna jama pod evidenčno številko 123 vodi Register naravnih vrednot.
Varstveni status: Zakon o regijskem parku Škocjanske jame, Ur. l. RS 57/96
Pristojni zavod: ZRSVN OE Nova Gorica
Vir: Register naravnih vrednot
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Kačna jama je kraška jama zahodno od Divače, z vhodom na nadmorski višini 435 metrov. Globoka je 280 metrov in dolga več kot 14 kilometrov, zato za Postojnskim in Predjamskim jamskim sistemom velja za tretjo najdaljšo jamo v Sloveniji. Ime Kačna jama je popačenka prvotnega poimenovanja (Kačja jama), ki so ga uporabljali domačini domnevno zaradi strahu pred breznom kot vhodom v onostranstvo (Rojšek, 1998).
Vhod v jamo se začne v veliki vrtači. Na njenem dnu naravni most ločuje brezni, ki sestavljata vhod v Kačno jamo. Brezni se pri Obrsnelovi polici v globini 80 metrov združita, zatem pa se enotno brezno zniva razdeli, tokrat na tri vzporedna brezna. Vsa se na koncu spet združijo in se končajo v stropu 60 metrov visoke Vhodne dvorane. Na dnu jame – v globini 180 metrov – naletimo na del podzemskega toka Reke.
60 metrov globoko dno Kačne jame so leta 1889 prvi dosegli domačini Grega Žiberna - Tantava, Jakob Rešaver - Harambaša in Jakob Rebec. V naslednjih šestih letih so nadelali "vratolomno peš pot" prav do dna vhodnega brezna. Pot je bila končana leta 1895. Po njej je v jamo hodil Josip Marinič (Marinitsch), ki jo je prvi natančno opisal in pripravil prvi načrt jame. Podzemni tok Reke so v Kačni jami leta 1972 odkrili jamarji iz Logatca, leta 1993 pa so za sifonom, imenovanim Ogabno jezero, odkrili še 3,5 kilometra jamskih rovov. Leta 2000 so divaški jamarji odkrili še en vhod v Kačno jamo in ga imenovali Brezno treh generacij. Jamska potapljača Jan Enčev in Pavel Riha sta za sifonom odkrila skoraj kilometer novih rovov, ki se še nadaljujejo v smeri Škocjanskih jam (http://civilnainiciativakras.com/node/527). Povod za prve raziskave je bilo iskanje pitne vode za oskrbo Trsta, v sodobnosti pa so raziskave Kačne jame usmerjene zlasti v iskanje povezav med za zdaj ločenimi jamskimi sistemi. Za povezavo s Škocjanskimi jamami manjka le nekaj sto metrov še neodkritih rovov.
Vsebinska dopolnitev opisa
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Cerkvenik, R. 2006: Speleološke značilnosti Krasa. diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 31522658]
- Kranjc, A. 1982: Kačna jama - eno največjih jamarskih odkritij v Sloveniji. Obzornik. Št. 82, str. 821-826.. Ljubljana. [COBISS-ID 16191490]
- Kranjc, A. 2010: Pokrajina kras - naša in svetovna dediščina. AR 1, str. 4-9.. Ljubljana. [COBISS-ID 31494445]
- Mihevc, A. 2008: Jame in jamski sistemi na obravnavanem ozemlju. Kras ... [et al.]. - Ljubljana : Založba ZRC, 2008. Str. 21-28.. Ljubljana. [COBISS-ID 29372717]
- Mihevc, A. 2000: O imenu Kačna jama. Naše jame. 42, str. 130-134.. Ljubljana. [COBISS-ID 116847360]
- Mihevc, A. 1984: Nova spoznanja o Kačni jami. Naše jame. Let. 26, str. 11-20.. 1984. [COBISS-ID 8272941]
- Rijavec, J. 2008: Vpliv tektonike na oblikovanje sistema Škocjanske jame - Kačna jama. diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 783966]
- Rojšek, D. 1998: Al'prav se piše kasha ali kaša. Naše jame 40, str. 168-169. Ljubljana. [COBISS-ID 10324994]
Avtor zapisa
Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Predlog citata
Hribar, M. 2010: Kačna jama. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/377-kacna-jama.
Navedba "Jamska potapljača Jan Enčev in Pavel Riha sta za sifonom odkrila skoraj kilometer novih rovov, ki se še nadaljujejo v smeri Škocjanskih jam (http://civilnainiciativakras.com/node/527)." je napačna, kar je razvidno tudi iz podrobnejšega branja na citirani povezavi (potapljaške raziskave niso potekale v smeri Škocjanskih jam, ampak stran od njih). Pravilno bi torej bilo "Jamska potapljača Jan Enčev in Pavel Riha sta za odtočnim sifonom odkrila skoraj kilometer novih rovov, ki se še nadaljujejo v dolvodni smeri stran od Škocjanskih jam proti izviru Timave (http://civilnainiciativakras.com/node/527)."
avtor: Mitja Prelovšek