Kačna jama

Description

Kačna jama je kraška jama zahodno od Divače, z vhodom na nadmorski višini 435 metrov. Globoka je 280 metrov in dolga več kot 14 kilometrov, zato za Postojnskim in Predjamskim jamskim sistemom velja za tretjo najdaljšo jamo v Sloveniji. Ime Kačna jama je popačenka prvotnega poimenovanja (Kačja jama), ki so ga uporabljali domačini domnevno zaradi strahu pred breznom kot vhodom v onostranstvo (Rojšek, 1998).

Vhod v jamo se začne v veliki vrtači. Na njenem dnu naravni most ločuje brezni, ki sestavljata vhod v Kačno jamo. Brezni se pri Obrsnelovi polici v globini 80 metrov združita, zatem pa se enotno brezno zniva razdeli, tokrat na tri vzporedna brezna. Vsa se na koncu spet združijo in se končajo v stropu 60 metrov visoke Vhodne dvorane. Na dnu jame – v globini 180 metrov – naletimo na del podzemskega toka Reke.

60 metrov globoko dno Kačne jame so leta 1889 prvi dosegli domačini Grega Žiberna - Tantava, Jakob Rešaver - Harambaša in Jakob Rebec. V naslednjih šestih letih so nadelali "vratolomno peš pot" prav do dna vhodnega brezna. Pot je bila končana leta 1895. Po njej je v jamo hodil Josip Marinič (Marinitsch), ki jo je prvi natančno opisal in pripravil prvi načrt jame. Podzemni tok Reke so v Kačni jami leta 1972 odkrili jamarji iz Logatca, leta 1993 pa so za sifonom, imenovanim Ogabno jezero, odkrili še 3,5 kilometra jamskih rovov. Leta 2000 so divaški jamarji odkrili še en vhod v Kačno jamo in ga imenovali Brezno treh generacij. Jamska potapljača Jan Enčev in Pavel Riha sta za sifonom odkrila skoraj kilometer novih rovov, ki se še nadaljujejo v smeri Škocjanskih jam (http://civilnainiciativakras.com/node/527). Povod za prve raziskave je bilo iskanje pitne vode za oskrbo Trsta, v sodobnosti pa so raziskave Kačne jame usmerjene zlasti v iskanje povezav med za zdaj ločenimi jamskimi sistemi. Za povezavo s Škocjanskimi jamami manjka le nekaj sto metrov še neodkritih rovov.

Content update of description

Web links

• Divaška jama
• Nova odkritja v Kačni jami.

References and resources

• Cerkvenik, R. 2006: Speleološke značilnosti Krasa. diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 31522658]
• Kranjc, A. 1982: Kačna jama - eno največjih jamarskih odkritij v Sloveniji. Obzornik. Št. 82, str. 821-826.. Ljubljana. [COBISS-ID 16191490]
• Kranjc, A. 2010: Pokrajina kras - naša in svetovna dediščina. AR 1, str. 4-9.. Ljubljana. [COBISS-ID 31494445]
• Mihevc, A. 2008: Jame in jamski sistemi na obravnavanem ozemlju. Kras ... [et al.]. - Ljubljana : Založba ZRC, 2008. Str. 21-28.. Ljubljana. [COBISS-ID 29372717]
• Mihevc, A. 2000: O imenu Kačna jama. Naše jame. 42, str. 130-134.. Ljubljana. [COBISS-ID 116847360]
• Mihevc, A. 1984: Nova spoznanja o Kačni jami. Naše jame. Let. 26, str. 11-20.. 1984. [COBISS-ID 8272941]
• Rijavec, J. 2008: Vpliv tektonike na oblikovanje sistema Škocjanske jame - Kačna jama. diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 783966]
• Rojšek, D. 1998: Al'prav se piše kasha ali kaša. Naše jame 40, str. 168-169. Ljubljana. [COBISS-ID 10324994]

The author of the record

Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Citation suggestion

Hribar, M. 2010: Kačna jama. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/377-kacna-jama.