Babna gorica

Opis

Ljubljansko barje je močvirna ravan, ki obsega 120 km2. Monotono ravnino prekinja približno 15 večjih in manjših, večinoma z gozdom poraslih gričkov ali osamelcev, ki so posejani po Barju in senad ravnino vzpenjajo do sto metrov visoko. Imena osamelcev pogosto označujejo njihove oblikovne značilnosti.

Največ osamelcev je v zahodnem delu Ljubljanskega barja; nanje je naslonjena tudi železniška proga Ljubljana–Koper. Vzhodno od osamelcev pri Vnanjih goricah, kjer poteka tomišeljski prelom, vzpetin ni več, kar dokazuje močnejše ugrezanje vzhodnega in jugovzhodnega dela Ljubljanskega barja. Pri Škofljici, povsem blizu vzhodnega roba Ljubljanskega barja, sta le dva manjša osamelca, Grmez (320 m) in Babna gorica (328 m).

Za razliko od karbonskih plasti na Grmezu je Babna gorica zgrajena iz zgornjetriasnega dolomita. Ob vznožju je pravilne, okrogle oblike s premerom okrog 300 metrov. V vrhnjem delu je močno erodirana in zaobljena. Nad nivo Barja se dviga do 40 metrov visoko.

Na severni strani je na osamelec Babna gorica naslonjen istoimernski zaselek naselja Škofljica.

Ljubljansko barje je nastalo na tektonsko zelo aktivnem območju, ki ga prečkajo številni prelomi, tako alpske kot dinarske smeri. Ob prelomih so se nekateri deli površja ugreznili, vendar ne hkrati. Ponekod je bilo ugrezanje hitrejše, drugod so kamninski bloki zastajali. Osamelci ali »otoki« so manj ugreznjeni deli dna Ljubljanskega barja, zato imajo podobno kamninsko sestavo kot zaledje in dno pod pleistocenskimi sedimenti. V največji meri je to triasni dolomit, kar dokazujejo podatki iz mnogih vrtin, kjer so na različnih globinah naleteli na dolomitno podlago.

Na Barju poplave še vedno v veliki meri narekujejo rabo tal, zato je poselitev (z izjemo južnega dela Ljubljane) redka. V osrednjem delu Barja je deset naselij, od tega jih jezaradi varnosti pred poplavami kar osem naslonjenih na osamelce. Ti so večinoma porasli z gozdom, tako da jih že na daleč opazimo.

Strokovne reference in viri

• Anko, B. 2008: Ljubljansko barje kot naravna dediščina. Ljubljansko barje: neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo. Ljubljana. [COBISS-ID 242367232]
• Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. 1998: Ljubljansko barje. Slovenija – Pokrajine in ljudje. Ljubljana. [COBISS-ID 73447936]
• Pavšič, J. 2008: Geologija barja in njegovega obrobja. Ljubljansko barje. Ljubljana. [COBISS-ID 242367232]
• Puc, M., Vidic, J., Skoberne, P. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije-2. del: osrednja Slovenija. Ljubljana. [COBISS-ID 424015]

Avtor zapisa

Bojan Erhartič (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Erhartič, B. 2010: Babna gorica. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/419-babna-gorica.