Popolni nauk o čebelarstvu (slovenska izdaja)

Opis

Knjiga Janeza Goličnika, ki je izšla leta 1792 v Celju, je prvi natisnjen čebelarski priročnik v slovenskem jeziku. Gre za prevod dela Antona Janše z naslovom Vollständige Lehre von der Bienenzucht, ki je izšlo leta 1775 v nemškem jeziku na Dunaju. Goličnikov prevod obsega 200 strani in 7 strani priloge, v kateri so objavljene izvirne ilustracije iz Janševega dela. Za ilustracije se domneva, da bi jih lahko Goličniku preskrbel Blaž Kumerdej, ki je bil pobudnik slovenske izdaje in je poznal Janšo. Kumerdej naj bi namreč Janši pomagal že pri izdaji njegove prve knjige v nemškem jeziku, in sicer predvsem z jezikovnimi in redakcijskimi nasveti. Celotno besedilo je strukturirano v obliki vprašanj in odgovorov, ki so vsebinsko združeni v 18 poglavij. Goličnik je iz prevoda izpustil zadnji dve poglavji (19. in 20.) Janševega izvirnika, dodal pa je predgovor in dve poglavji na koncu knjige, ki povzemata delo. Prevajalec že v uvodu napove, da je na nekaterih mestih Janševe ugotovitve in nasvete dopolnil z lastnimi izkušnjami, ki jih je popisal v sprotnih opombah na spodnjih robovih strani. Torej ne gre zgolj za prevod, temveč je Goličnik v delo vnesel tudi avtorske dopolnitve iz svoje bogate čebelarske prakse. Vsebinsko je delo razdeljeno na prvi bolj teoretični del in drugi bolj praktično usmerjeni del. V teoretičnem delu piše o članih čebelje družine in njihovem spolu, o čebeljih pridelkih, o panjih in čebelnjakih, o rojenju in vrstah rojev ter o prahi matice. Ugotovitve so bile zelo napredne in večinoma držijo še danes. V praktičnem delu pa so popisana čebelarjeva opravila v gorenjskem panju (kranjiču) v vseh štirih letnih časih (od pomladi do zime). Opisani so postopki vzreje matic, delanja umetnih rojev, preprečevanja rojenja in posegi, s katerimi se dosežejo večji donosi medu in voska. Pomembno je tudi poglavje o prevažanju čebel na pašo (prevozno čebelarjenje). Goličnikov prevod Janševega dela je eden izmed prvih strokovnih priročnikov v slovenskem jeziku, zato je pomemben tudi kot tvorec slovenskega strokovnega izrazja, posebej čebelarskega. Skupaj s Pohlinom in Vodnikom je prav Goličnik najbolj zaslužen za uveljavitev slovenskega jezika v novi funkcijski zvrsti, to je strokovni oz. poljudnostrokovni zvrsti.

Spletne povezave

• Goličnik Janez (Slovenski biografski leksikon)

Strokovne reference in viri

• Humar, M. 1994: Janeza Goličnika Popolnoma podvučenje za vse čebelarje. Po bečelah se vižej, 33–43. Žirovnica. [COBISS-ID 40766464]
• Lebar, M. (zbrala, uredila in opremila) 2007: Janez Goličnik: 1737–1807. -. Mozirje. [COBISS-ID 17078]
• Mihelič, S. 1994: Anton Janša, življenje in delo. Po bečelah se vižej, 5–31. Žirovnica. [COBISS-ID 40766464]
• Rihar, J. 1990: Goličnik, Janez. Enciklopedija Slovenije 3 Eg–Hab, 260. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
• Rihar, J. 1990: Janša, Anton. Enciklopedija Slovenije 4 Hac–Kare, 267. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]

Avtor zapisa

Simon Atelšek (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)

Predlog citata

Atelšek, S. 2014: Popolni nauk o čebelarstvu (slovenska izdaja). DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/483-popolni-nauk-o-cebelarstvu-slovenska-izdaja.