Mali Predaselj

Opis

Beseda predaselj označuje naravni most, ki povezuje bregova. Takšen most je nastal v dolini Kamniške Bistrice približno 900 m pod njenim izvirom. Reka je v trde apnenčaste kamnine vrezala korita Mali Predaselj. Slikovitost približno 15 m globokih in največ nekaj m globokih korit povečuje skala, zagozdena v soteski, ki tvori naravni most.

Pod Velikim Predasljem se korito zaradi mehkejših kamnin razširi in nato spet zoži v krajšem, širšem in polovico nižjem Malem Predaslju. Mali Predaselj je v preteklosti krasil dvanajstmetrski slap, do katerega so s spodnje strani v letih 1925–1927 izdelali pot. Brv, ki je vodila tik nad slapom, je propadla po drugi svetovni vojni. Naravni pojav obuja spomin na gospodarsko dejavnostjo plavljenja lesa v dolini Kamniške Bistrice, ki ga bolj poznamo iz sosednjega porečja Savinje in Podravja. V Bistrici so do izgradnje ceste ob visokih spomladanskih vodah plavili les in ga lovili na grabljah v Stahovici. Les se je v ožinah večkrat zagozdil. Tako je tudi leta 1883 (ali 1891) v koritih obstal hlod, ki ga niso mogli odstraniti. Za njim se je sčasoma nabralo za »200 sežnev zagozdenega lesa in okoli 4000 m3 proda« (Kunaver, 1953, 118), kar je ustvarilo visoko pregrado, čez katero je padal slap. Slap je obstajal do 26. 10. 1952, ko je Bistrica med 4. in 6. uro popoldan tako močno narasla, da je odplavila zajezitev, na kateri je bil dotlej most: »… Slapa pa ni bilo več! Namesto njega je zevala ob vhodu v Mali Predoselj spodnja soteska, ki je doslej nismo videli, in nad njo je visel zagozden v sotesko tak balvan, kakršen tvori nad sotesko Velikega Predoslja gornji naravni most, čez katerega drži stezica. Tako se je pokazal drugi naravni most v Malem Predoslju!« (Kunaver, 1953, 118). Tako je zagozdena skala tudi v Malem Predaslju ustvarila naravni most.

Območje je omenjeno že v Valvazorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Blizu Velikega Predaslja je na levem bregu še v 19. stoletju stala »knežja miza«, ki naj bi služila za obede visokih lovskih gostov, ki so lovili divjad v bistriških gozdovih. Na njej je bil pozlačen latinski napis: »Leta 1564 dne 24. aprila je avstrijski nadvojvoda Karl tu obedoval« (Pollak, 1994). O tej dejavnosti priča tudi spomenik Valentinu Slatnarju – Bôsovemu Tinetu, enemu največjih poznavalcev kamniških planin, plezalcu, lovcu ter enemu prvih gorskih reševalcev in takrat najboljšemu gorskemu vodniku, ki je umrl leta 1933 v 82. letu starosti in je pokopan v Stranjah.

Spletne povezave

• Dolina Kamniške Bele
• Bôsov Tine spet med gorami
• Koželjeva pot
• Kraljevi par na lovu v Kamniški Bistrici
• Vodeni ogled soteske Predoselj (2016)
• Predoselj – Predaselj

Strokovne reference in viri

• K. J., dr. 1927: Nova pot skozi Predoselj. Planinski vestnik 7, 152–153. Ljubljana.
• Kopač, V. 1946: Krajevna imena v Grintovcih. Gore in ljudje. Ljubljana.
• Kunaver, P. 1953: Dogodki v Predoslju v Kamniški Bistrici. Planinski vestnik 3, 115–119. Ljubljana. [COBISS-ID 1107824222]
• Mušič Habjan, I., Pollak, B. 2013: Kamniški lepi kot in Kamniška Bistrica. Planinski vestnik 7, priloga. Ljubljana. [COBISS-ID 824136]
• Pollak, B. 1994: Predaselj (Predoselj), Veliki in Mali. Nekaj znamenitosti Kamniških Alp 12. Kamniški občan, 23. junij 1994. Kamnik.
• Rakovec, I. 1958: Geološki razvoj kamniške pokrajine. Kamniški zbornik 4. Kamnik.
• Rebolj, V. 1958: Plavljenje lesa po hudourniku Kamniški Bistrici. Kamniški zbornik 4. Kamnik.
• Seidl, F. 1909: Dolina Kamniške Bistrice. Planinski vestnik 7, 125–136. Ljubljana.
• Skoberne, P. 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 7016448]
• Zika I. 1967: Še o knežji mizi v dolini Kamniške Bistrice. Kamniški zbornik 6. Kamnik.
• Šivic, A. 1963: Knežja miza v Kamniški Bistrici. Kamniški Zbornik 4. Kamnik.

Opombe

V opisu so predstavljene tri naravne vrednote (korita Kamniške Bistrice, naravni most in naravno okno), ki skupaj tvorijo Mali Predaselj.

Avtor zapisa

Blaž Komac (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Komac, B. 2017: Mali Predaselj. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/506-mali-predaselj.