Nanoščica

Opis

Porečje reke Nanoščice v flišni dolini, obdani s kraškimi planotami, na nadmorski višini 517–620 m, je naravna vrednota zaradi hidrološke, površinske geomorfološke, botanične in zoološke pomembnosti.

Hidrološka pomembnost. Porečje Nanoščice sodi v spodnji del Pivške kotline, v tako imenovano Spodnjo Pivko ali Postojnsko kotlino. Reka Nanoščica je dobila ime po markantnem narivu gore Nanos, izpod katerega priteče v več izvirih. Najpomembnejši je Globočnjak ali Globoščak, z leve strani pa se v Nanoščico stekata še potoka Žabovec in Podnanoščica (Šmihelski potok) ter številni manjši pritoki. Vodno okrepljena Nanoščica se pred Postojno izlije v reko Pivko, ki je na stiku z apnencem na robu Postojnske kotline izdolbla znamenito Postojnsko jamo. Porečji Nanoščice in Pivke sta torej del sistema kraške reke Ljubljanice in sodita v Črnomorsko povodje. Potok Lokva, ki ponikne v Predjami, ter nekateri drugi potoki, ki tečejo le streljaj severno od Nanoščice pa odtekajo v porečje Vipave in sodijo v Jadransko povodje. Raztekanje vode v dve povodji je ena bistvenih posebnosti Pivške kotline, zato ji pravimo tudi hidrološka streha Slovenije. Skladno s kamninsko zgradbo sta v dolini Pivke in Nanoščice tudi dva tipa podzemeljske vode, talna in kraška voda. Na aluvialnih ravnicah, ki se razprostirajo ob slikovitih meandrih Nanoščice, najdemo podtalnico tik pod površjem, zato so tu razvita obsežna močvirja. Kraški izviri na obrobju kotline pa ob obilnem deževju izdatno zalivajo območje ter tako prispevajo k rednim poplavam, kar je sicer značilnost celotne Pivške kotline.

Geomorfološka pomembnost. Dno porečja Nanoščice je v celoti zgrajeno iz flišnih kamnin, laporjev, peščenjakov in konglomeratov, odloženih v eocenu. Flišne kamnine so vododržne, zato se je tu razvil relief z oblimi griči in vmesnimi ploskimi dolinami. Doline so ozke po nekaj sto metrov, v spodnjem toku Nanoščice pri Malem Otoku pa se dolinsko dno razširi na dober kilometer. Griči in vzpetine so le po nekaj 10 metrov dvignjeni nad dolinskim dnom. Ta »brda« predstavljajo terasne nivoje, ki so jih v preteklosti izrezali površinski tokovi. Flišno površje le pri Razdrtem preko nizkega prevala (595 m) prehaja v flišno Vipavsko dolino, povsod drugod pa območje obdajajo kraške planote: Nanos, Hrušica, Javorniki in prestranško-slavenski ravnik.

Botanična in zoološka pomembnost. Območje naravne vrednote je kot bivališče rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki so ogroženi v evropskem merilu, del Posebnega ohranitvenega območja »Nanoščica« (SI3000126) in Posebnega območja varstva »Nanoščica – porečje« (SI5000017) v okviru omrežja Natura 2000. Zaradi pomena pri ohranjanju biotske raznovrstnosti je del Ekološko pomembnih območij »Nanoščica – porečje« (EPO54500) in »Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri« (EPO80000). Območje je kmetijsko pretežno ekstenzivno obdelana pokrajina. Na poplavni ravnici prevladujejo ekstenzivno gospodarjeni močvirni in vlažni travniki z modro stožko (Molinia caerulea), ki sodijo med najbolj ogrožene tipe travišč v Evropi. Na njih živijo redke in ogrožene vlagoljubne rastlinske vrste, močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe), ilirski meček (Gladiolus illyricus) in sibirska perunika (Iris sibirica). Mokrotne površine na bolj hranljivih tleh poraščajo vlažni travniki z rušnato masnico (Deschampsia caespitosa), navadno šašulico (Calamagrostis epigejos) in pisano čužko (Phalaris arundinacea), na gnojenih površinah so vlažni travniki z visoko pahovko (Arrhenatherum elatius). Mokrotne uleknine, kjer ne kosijo, so zaraščene z visokimi steblikami brestovolistnega oslada (Filipendula ulmaria) in visokim šašjem, ali navadnim trstom (Phragmites australis). Poplavna ravnica je prepredena s pasovi grmovnatih mejic, ponekod so logi s črno jelšo (Alnus glutinosa) in ostanki nižinskega poplavnega gozda doba (Quercus robur) in navadnega gabra (Carpinus betulus). Počasi tekoča, plitva voda Nanoščice je ponekod bogata s plavajočim rastlinjem, ki ga v reguliranih in onesnaženih vodotokih ne najdemo. Na vzpetini Pugled je reliktni ostanek bukovo-jelovega gozda (Abieti-Fagetum dinaricum). Poleg svetovno pomembne populacije kosca (Crex crex), živijo v območju v evropskem merilu pomembne populacije volka (Canis lupus), navadnega risa (Lynx lynx), rjavega medveda (Ursus arctos), dolgonogega netopirja (Myotis capaccinii), južnega podkovnjaka (Rhinolophus euryale), srpične trstnice (Acrocephalus scirpaceus), vodomca (Alcedo atthis), rjavega srakoperja (Lanius collurio), pisane penice (Sylvia nisoria), kaplja (Cottus gobio), strašničinega mravljiščarja (Maculinea teleius), travniškega postavneža (Euphydryas aurinia), močvirskega cekinčka (Lycaena dispar) in črtastega medvedka (Callimorpha quadripunctaria). V območju najdemo tudi pomembne populacije nacionalno ogroženih živalskih vrst, npr. prepelice (Coturnix coturnix), mokoža (Rallus aquaticus), repaljščice (Saxicola rubetra), petelinčka (Zerynthia polyxena) in hromega volnoritca (Eriogaster catax), ter mnoge v Sloveniji zavarovane vrste rastlin in živali.

Spletne povezave

• Naravovarstevni atlas
• Atlas okolja
• Biseri slovenske narave
• Nanoščica, kjer pomagamo peti koscu
• Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji
• LIFE kosec (Crex crex) (DOPPS)
• Šmihel pod Nanosom in Porečje Nanoščice
• Turistična kmetija Hudičevec (stavba nekdanjega mlina v Hudičevcu – kmečki turizem in razstavna etnografska zbirka)
• Moj album (fotogalerija)
• Šmihel pod Nanosom in Porečje Nanoščice

Strokovne reference in viri

• Božič, L., Tome, D., Trontelj, P. 2003: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji (Monografija DOPPS, št. 2). Ljubljana. [COBISS-ID 122875392]
• Bračko, F., Denac, D., Hudoklin, A., Jančar, T., Kmecl, P., Perušek, M., Polak, S., Rubinič, B., Surina, B., Štumberger, B., Tome, D., Trontelj, P. 2000: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji (Monografija DOPPS, št. 1). Ljubljana. [COBISS-ID 110099712]
• Gospodarič, R., Habe, P., Habič, F. 1970: Orehovški kras in izvir Korentana. Acta carsologica 5, 95–106. Postojna. [COBISS-ID 105724672]
• Habe, F. 1985: Mlini in žage v Postojnski kotlini. Ljudje in kraji ob Pivki – druga knjiga. Postojna. [COBISS-ID 673926]
• Krajnc, A. 1985: Poplavni svet na Pivki. Ljudje in kraji ob Pivki – druga knjiga. Postojna. [COBISS-ID 8342829]
• Pleničar, M. 1967: Osnovna geološka karta SFRJ. Postojna 1 : 100 000. Beograd. [COBISS-ID 39399936]
• Pleničar, M. 1970: Tolmač za list Postojna L 33–77. Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100 000. Beograd. [COBISS-ID 39399936]
• Ur. l. EU, 218/2008 2008: Odločba komisije z dne 25. januarja 2008 o sprejetju prvega posodobljenega seznama območij, pomembnih za Skupnost, za alpsko biogeografsko regijo v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS. Ur. l. EU, 218, 19. 3. 2008. Bruselj.
• Ur. l. EU, 25/2008 2008: Odločba komisije z dne 13. novembra 2007 o sprejetju prvega posodobljenega seznama območij, pomembnih za Skupnost, za celinsko biogeografsko regijo v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS. Ur. L. EU, 25, 15. 1. 2008. Bruselj.
• Ur. l. EU, 91/2009 2009: Odločba komisije z dne 12. decembra 2008 o sprejetju drugega posodobljenega seznama za Skupnost pomembnih območij v alpski biogeografski regiji v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS. Ur. l. EU, 91, 13. 2. 2009. Bruselj.
• Ur. l. EU, 93/2009 2009: Odločba komisije z dne 12. decembra 2008 o sprejetju drugega posodobljenega seznama za Skupnost pomembnih območij v celinski biogeografski regiji v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS. Ur. l. EU, 93, 13. 2. 2009. Bruselj.
• Ur. l. RS, 111/2004 2004: Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Ur. l. RS, 111, 14. 10. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 46/2004 2004: Uredba o zavarovanih živalskih vrstah. Ur. l. RS, 46, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 46/2004 2004: Uredba o zavarovanih rastlinskih vrstah. Ur. l. RS, 46, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 48/2004 2004: Uredba o ekološko pomembnih območjih. Ur. l. RS, 48, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 82/2002 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. l. RS, 82, 24. 09. 2002. Ljubljana.
• Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Agencija Republike Slovenije za okolje 2007: Naravovarstveni atlas. Ljubljana.
• Čelik, T., Verovnik, R., Gomboc, S., Lasan, M. 2005: Natura 2000 v Sloveniji. Metulji (Lepidoptera). Ljubljana. [COBISS-ID 220944384]

Avtor zapisa

Tatjana Čelik (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti), Bojan Erhartič (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Čelik, T.; Erhartič, B. 2010: Nanoščica. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/73-nanoscica.