Pesniška zbirka Pesmi Srečka Kosovela

Opis

Prva pesniška zbirka Srečka Kosovela Pesmi je izšla posthumno leta 1927, eno leto po njegovi smrti. Pesmi je zbral njegov prijatelj Alfonz Gspan, opremil jo je akademski slikar Gojmir Anton Kos. Nekatere pesmi iz zbirke je objavil Kosovel že za časa svojega življenja. Prežete so z nostalgijo po rodnem Krasu, kjer je pesnik preživel mladost. Lepote Krasa opeva z radostjo ter mu daje nepozabno veličino. Še posebej veličastna je pesnikova navezanost na mater, ki ji izpoveduje neizmerno vdanost (Moja mati, Vidim te, mati, Bog blagoslovi, …). Zgodnji odhod od doma, že leta 1916, je vzbudil v mlademu poetu občutek odtujenosti od matere. Kosovel je na Krasu poleg radosti doživel tudi drugačno bolj temačno stran Krasa. Njegovo življenje je bilo zaradi grozot prve svetovne vojne, ki ji je bil priča kot deček tragično, kar vnaša v njegovo poezijo tesnobo, nemir, strah, žalost, … Zaradi vseskozi prisotne smrti je Kosovel izoblikoval poseben odnos do te tematike. Tudi čas po 1. svetovni vojni za rodni Kras, kjer so ljudje še vedno živeli pod italijansko okupacijo, polno zatiranj, ni niti približno kazal na boljši svet, za katerega se je zavzemal Kosovel. Impresionistične pesmi so že v zgodnjem obdobju pridobile ekspresiven prizvok, saj je črpal tematiko iz tragične realnosti, ki je bila vezana na vprašanje obstoja človeka oziroma nacije. Njegova poezija je vseskozi prežeta s smrtjo, bolečino, grozo, osamljenostjo … Vsa problematika povezana z vojnim in povojnim obdobjem v kraškemu poetu vzpodbudi zavzetost za preporod človeštva ter preureditev celotnega sveta na bolj humanih, etično zasnovanih načelih. Pesniška zbirka Pesmi se zaključuje z ekspresionistično pesmijo Ekstaza smrti, ki napoveduje Kosovelov preobrat usmerjen v avantgardo.

Kosovelovo življenje in delo

Srečko Kosovel se je rodil kot peti otrok materi Katarini in očetu Antonu 18. marca leta 1904 v Sežani. Otroška leta je preživel v Pliskovici in kasneje v Tomaju, kjer je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval leta 1916 na realki v Ljubljani. Zanimanje za literarno ustvarjanje je postalo očitno že v srednješolskih letih, ko je med drugim začel izdajati dijaški list Lepa Vida. Po opravljeni maturi leta 1922 se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer slavistika, romanistika in pedagogika. Kosovel je poleg poezije pisal tudi eseje, članke, kritike ter pesmi v prozi. Svoje prispevke je objavljal v Mladiki, Ženskem svetu, Vidovdanu, Treh labodih, Domu in svetu, Ljubljanskem zvonu, Mladini itd. Leta 1924 se je začel sestajati z literati in gledališčniki, ki so naslednje leto ustanovili literarno-dramatični krožek Ivan Cankar. Spoprijel se je tudi z urednikovanjem Mladine ter s snovanjem nove revije Konstrukter. Pri idejni zasnovi Konstrukterja je sodeloval tudi pomemben predstavnik konstruktivizma Avgust Černigoj. Kasneje je načrtoval tudi revijo Kons ter mesečnik Volja. Leta 1925 se je pripravljal na izdajo pesniške zbirke Zlati čoln, ki pa ni izšla. Kosovel na žalost ni dočakal izdajo svojih pesniških zbirk, saj so vse izšle posthumno. Prva pesniška zbirka Pesmi je bila objavljena že leta 1927. Kosovelova zgodnja poezija je impresionistično-simbolistično obarvana. Ekspresionistične tendence so izraz pesnikovega nezadovoljstva nad evropskim človekom oziroma kapitalistično civilizacijo. Kraški poet stremi k preporodu človeka, ki je razvrednoten, oddaljen od bistva življenja. Kosovel spada med najpomembnejše predstavnike slovenske zgodovinske avantgarde. Avantgardistična literatura, ki jo je prebiral vse od leta 1924, je vplivala tudi na njegovo literarno ustvarjanje. V pesmih, ki jih poimenuje konstrukcije oziroma konsi, se pojavijo nove pesniške forme, ki jih do sedaj nismo zasledili v slovenski poeziji. Pesmi je sestavljal s pomočjo matematičnih formul, medmetov, gesel … Pesniška zbirka Integrali je bila izdana šele leta 1967. O vzroku za to zavlačevanje je težko govoriti. Vendarle pa je na to vplival Kosovelov modernizem, ki v konservativnem slovenskem okolju ni bil najbolj dobrodošel. Kosovel je umrl zelo zgodaj, star komaj dvaindvajset let. Zapustil je bogato literarno zapuščino, ki kaže na njegovo vitalistično ustvarjanje polno zagona do pisanja in izražanja. Pisal je tudi poezijo za otroke, v kateri prav tako zasledimo pridih Krasa. V družini Kosovel je poleg Srečka pisal pesmi tudi brat Stano. Kosovel je umrl 27. maja 1926 v Tomaju, kjer je tudi pokopan.

Strokovne reference in viri

• Vrečko, J. 1991: Kosovel Srečko. Enciklopedija Slovenije 5 : Kari–Krei, str. 316–318. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
• Zadravec, F. 1984: Srečko Kosovel : o pesniku in umetništvu (1920-1924). Jezik in slovstvo, dec., let. 30, št. 3, str. 65–71. Ljubljana.

Avtor zapisa

Urška Šavc (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Šavc, U. 2010: Pesniška zbirka Pesmi Srečka Kosovela. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/114-pesniska-zbirka-pesmi-srecka-kosovela.