By using cookies, we improve your user experience. By using our services, you agree to the use of cookies. OK Cookies that we use Privacy Policy

Koščena piščal iz Divjih bab I

Koščena piščal, ki jo je izdelal neandertalec, je najstarejše glasbilo na svetu.

Video content

1 1 1

Description

Leta 1995 je bila v jamskem paleolitskem najdišču Divje babe I odkrita koščena piščal s štirimi luknjami. Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda (ohranjena dolžina 11,5 cm). Piščal je ležala zacementirana v breči, v bližini kurišča, 2 metra pod plastjo z arheološkimi najdbami kromanjonca (anatomsko modernega človeka). Najnovejše datacije z metodo elektronske spinske resonance (ESR) postavljajo plast s piščaljo v čas med 60.000 in 50.000 let pr. n. št. Glede na starost je lahko piščal pripadala samo neandertalcu, saj v tem času v Evropi ni nobenih znakov o prisotnosti kromanjonca.

Piščal je vzbudila pozornost strokovne javnosti zaradi svoje starosti, saj naj bi v primeru umetnega izvora lukenj šlo za prvo neandertalsko in hkrati najstarejšo piščal na svetu. To bi pomenilo, da moramo začetke glasbe premakniti od anatomsko modernega človeka k neandertalcu, ter ga sprejeti kot inovativno in čuteče človeško bitje, zmožno tako prefinjenega umetniškega izražanja kot je glasba.

Na mlajšepaleolitskih koščenih piščalih (ki so vsaj 15.000 let mlajše od naše) so sledovi izdelave lukenj dobro vidni. Kromanjonci so luknje izvrtali ali izdolbli s kamnitimi svedri in dleti. Na piščali iz Divjih bab I ni vidnih sledov izdelave, medtem ko so na obeh koncih vidni sledovi zverskega grizenja. To je bil, poleg moteče starosti, za večino tujih strokovnjakov zadosten dokaz, da je luknje naredila zver.

Pri preluknani stegnenici iz Divjih bab I je bilo ključno ugotoviti izvor lukenj. V poštev sta prišla samo neandertalec s svojimi kamnitimi in koščenimi orodji, ter zveri. Po temeljitem preverjanju možnosti umetnega in naravnega nastanka lukenj, je njihov izvor danes pojasnjen: luknje je izdelal neandertalec. Praktični poizkusi luknjanja svežih medvedjih stegnenic z bronastimi odlitki zverskih zobovij so ovrgli možnost, da bi zver stegnenico na osrednjem delu uspela večkrat preluknjati, ne da bi se kost zdrobila. Osrednji del stegnenice je zaradi debelejše kostne lupine tog in se pri več zaporednih ugrizih razkolje. To je tudi glavni namen tistih zveri, ki uživajo kostni mozeg. Zato so luknje na osrednjem delu cevastih kosti v paleolitskih najdiščih izredno redke in jih lahko pripišemo zgolj človeku.

Odgovor, kako je lahko neandertalec izdelal luknje, se je skrival v samem najdišču, v katerem so bila med drugim najdena koničasta kamena orodja ter koščena šila. S tehniko prebijanja lukenj s koščenim šilom dobimo povsem enake luknje kot so na piščali, brez kakršnihkoli sledov izdelave. Pri tej tehniki v kost s koničastim kamenim orodjem najprej izklešemo plitvo vdolbinico. Na mestu vdolbinice nato kost s koščenim šilom (prebijačem), po katerem udarimo z lesenim batom, preluknjamo. Ker koščen prebijač, tako kot podočnik, deluje na kost kot klin, kost ob luknji pogosto vzdolžno poči. Vendar poči samo na strani, ki jo luknjamo. Pri poizkusnem luknjanju kosti z odlitki zverskih zobovij, je kost počila vedno na obeh straneh. Neprekinjena, komaj vidna vzdolžna razpoka je na piščali prisotna na strani, kjer sta ohranjeni dve popolni luknji. Razpoka je lahko nastala med izdelavo ali uporabo, lahko pa tudi kasneje. Če je razpoka nastala med izdelavo ali tekom uporabe, je bila lahko razlog, da je človek piščal zavrgel.

Računalniška tomografija piščali je še razkrila, da luknje in zverske poškodbe niso istočasne. Najprej so nastale štiri luknje in šele nato, ko je bila piščal zavržena ali izgubljena, večina poškodb, ki jih pripisujemo zverem.

Zanimivost

Jeseni 2007 je Pošta Slovenije v seriji Arheološke najdbe izdala blok z znamko za 0,92 evra, na katerem je upodobljena piščal iz Divjih bab I (Bilten. Pošta Slovenije 68, 2007, 10–12).

The author of the record

Matija Turk

Citation suggestion

Turk, M. 2010: Koščena piščal iz Divjih bab I. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/278-koscena-piscal-iz-divjih-bab-i.