Lesno Brdo – nahajališče apnenca

Opis

Kamnolom Lesno Brdo leži jugozahodno od Ljubljane, na nadmorski višini 409 m in je širši javnosti poznan predvsem kot aktiven kamnolom naravnega kamna.

Produktivno plast predstavlja neskladnat zgornjetriasni cordevolski apnenec sive in rožnato rdeče barve, ki se v bazi nalaga na klastične kamnine, zaključi pa se z razvojem tankoplastnatega črnega apnenca in pisanih klastitov, prav tako zgornjetriasne starosti.

Rdečo, rožnato in rumenkasto obarvanost kamnine povzročajo železovi oksidi in hidroksidi. Njegovo dekorativnost pa poudarjajo žile in leče belega ter rumenkastega sparitnega kalcita, kakor tudi rdeča, rožnata, rumenkasta ali bela gnezda zrnatega poznodiagenetskega dolomita, ki nastopa v obliki romboedrskih kristalov. Številne so žilice in žile, ki so zapolnjene z rdečkastim in zelenkastim glinastim laporovcem, kar pa sicer vpliva na zmanjšanje trdnosti kamnine. Mestoma se pojavljajo posamezna drobna zrna pirita in kremena ter stilolitni šivi. Bogata fosilna združba, od katere so najpogostejši ostanki alg, koral, iglokožcev, polžev in školjk, dokazuje grebenski razvoj lesnobrdskega apnenca.

Apnenec iz Lesnega Brda v geološkem smislu pripada enakemu razvoju kot hotaveljski apnenec, le da je stopnja rekristalizacije v lesnobrdskem apnencu manjša kot v hotaveljskem.

Začetki pridobivanja pisanega karnijskega apnenca na Lesnem Brdu niso znani, več podatkov je iz dvajsetega stoletja, ko je v času med obema vojnama tukaj obratoval Vodnikov kamnolom. Po drugi svetovni vojni so poleg starega kamnoloma odprli novega in tako povečali izplen blokov. Kamnino še danes pridobivajo na klasičen način, v visokih etažah. Po količini pridobljenih blokov pa sodi kamnolom med manjše kamnolome s srednjevisokim izplenom. Kamniti izdelki iz lesnobrdskega apnenca krasijo številne domove okoliških prebivalcev, plemenitost kamna pa je poznana tudi širše.

Spletne povezave

• Geological Time Scale
• Mineral d. o. o., Preserje

Strokovne reference in viri

• Mirtič, B., Mladenovič, A., Ramovš, A., Senegačnik, A., Vesel, J., Vižintin, N. 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana. [COBISS-ID 98459648]

Avtor zapisa

Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Lesno Brdo – nahajališče apnenca. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/333-lesno-brdo-nahajalisce-apnenca.