Hotaveljski apnenec
Dodatne slike
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Hotaveljski apnenec pod evidenčno številko 7697 vodi Register naravnih vrednot.
Pristojni zavod: ZRSVN OE Kranj
Vir: Register naravnih vrednot
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Kamnolom hotaveljskega apnenca leži severno od Hotavelj na nadmorski višini 436 m.
Produktivno plast predstavlja pisani neskladnati apnenec cordevolske – zgornjetriasne starosti, ki se razprostira v obliki podolgovate leče s površino približno 1,6 hektara, v smeri sever-jug. Na zahodni in vzhodni strani jo omejujeta strma preloma ter jo na zahodni strani ločita od klastičnih kamnin paleozojske starosti, na vzhodni pa od klastičnih kamnin triasne starosti. V apnencu so pogoste globoke zajede nepravilnih oblik, ki so zapolnjene z vijoličnordečo preperino in predstavljajo ostanke paleokrasa. Ponekod so vidne tudi žepaste zapolnitve s hematitom.
Hotaveljski apnenec vsebuje do 98 % kalcita, preostanek predstavlja mineralna združba dolomita, kremena, pirita, hematita, limonita, gline in glinenca. Rdečo, rožnato in rumenkasto obarvanost kamnine povzročajo železovi oksidi in hidroksidi, zelenkasto pa tufski material. V času diagenetskih procesov so v kamnini nastali stilolitski šivi, ki predstavljajo področje raztapljanja in ponovnega zlepljanja kamnine. V apnencu so pogosti fosilni ostanki alg, spongij, polžev in školjk, manj je koral, iglokožcev ter amonitov.
Na kamnolom v Hotavljah je vezana bogata kamnoseška tradicija, ki se danes nadaljuje z industrijskim načinom pridobivanja in oblikovanja hotaveljskega apnenca. Po velikosti odkopa in pridobivalnega prostora uvrščamo hotaveljski kamnolom med naše večje kamnolome naravnega kamna, po količini pridobljenih blokov pa med manjše do srednje velike kamnolome s srednje visokim izplenom. Zaradi razpokanosti kamnine pridobivajo predvsem manjše in srednje velike bloke, porabijo pa tudi večje nepravilne kose – tombolone. V zadnjih letih poteka v kamnolomu Hotavlje I tudi poskusno podzemno pridobivanje v galeriji.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Burger, A., Šolar, S. V. 2007: Klasifikacija in količina rudarskih odpakov nekovinskih kopov v Sloveniji. Geologija 50-1, 197-204. Ljubljana. [COBISS-ID 5636866]
- Mirtič, B., Mladenovič, A., Ramovš, A., Senegačnik, A., Vesel, J., Vižintin, N. 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana. [COBISS-ID 98459648]
Avtor zapisa
Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)
Predlog citata
Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Hotaveljski apnenec. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/334-hotaveljski-apnenec.
