S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Hlapec Jernej in njegova pravica

Avtor: Ivan Cankar
Povest Hlapec Jernej in njegova pravica je parabola o ideji socializma.

Virtualna knjiga

Virtualna knjiga
Hlapec Jernej in njegova pravica

Avtor: Ivan Cankar

Opis

Povest Hlapec Jernej in njegova pravica je prevedena v številne tuje jezike ter je Cankarjevo najbolj prepoznavno delo tako doma kot v tujini. Tematsko bazira na Cankarjevih resničnih doživljanjih socialne problematike doma in širše v svetu. Preko glavnega junaka hlapca Jerneja Cankar sporoča aktualne ideje revolucionarnega socializma o človeških pravicah in enakopravnosti vseh ljudi. Zagovarja socialistično idejo Karla Marxa in Friedricha Engelsa o lastninjenju tistega, kar je plod tvojega dela. Izkoriščani proletariat mora zaradi pokvarjenega kapitalističnega družbenega sistema torej vzeti pravico v svoje roke, in sicer s svetovno revolucijo. Povest je izjemno pomembna zaradi širjenja revolucionarne miselnosti med izkoriščano ljudstvo kot tudi zaradi umetniške vrednosti.

Cankarjevo življenje in delo

Pripovednik, dramatik, pesnik in esejist Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki. Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju je nadaljeval šolanje na realki v Ljubljani. Leta 1892 je ustanovil tajno literarno društvo Zadruga (1892–1897). V društvu so med drugim sodelovali Dragotin Kette, Josip Murn-Aleksandrov ter Oton Župančič, ki so poleg Cankarja kasnejši prvi znanilci slovenske moderne. Po maturi leta 1896 se je vpisal na Dunaju na tehniško fakulteto ter kasneje na slavistiko. Študij je opustil, saj ga je prevzela evropska moderna literatura, katere vplive je kmalu vnesel v pisateljevanje. Literarna dela je od sedaj naprej pisal pod vplivom elementov nove romantike, in sicer dekadence, simbolizma in impresionizma. Leta 1899 je izdal prvi knjižni deli pesniško zbirko Erotika ter zbirko črtic Vinjete. Pesniška zbirka je zaradi značilne bordelske motivike dekadence vzbudila pri konservativcih, še posebej pri ljubljanskemu škofu Antonu Bonaventuri Jegliču, ogorčenje. Poleg Erotike je istega leta izšla Časa opojnosti Otona Župančiča. Obe pesniški zbirki sta izjemno pomembni za slovensko književnost, saj zaznamujeta začetek slovenske moderne. Leta 1899 se je Cankar vrnil na Dunaj. Začel se je intenzivneje zanimati za aktualno problematiko proletariata, ki je bila v delavskem okolju predmestja Ottakring, v katerem je živel, še posebej pereča. Prav tako pa je težko življenje proletarcev izkusil na lastni koži že v mladosti. Po letu 1900 je vnesel te negativne izkušnje iz vsakdana proletariata, umetnikov, izobražencev, prostitutk ter kasneje tudi vojne v pisateljevanje. Tematsko so Cankarjeva literarna dela prepletena s socialno, družbenokritično, nacionalno ter psihološko motiviko. Pogosto se v svojih delih avtobiografsko vrača v revno otroštvo oziroma mladost, kjer je imela še posebej pomembno vlogo njegova mati. Po izdaji pesniške zbirke Erotika je opustil pisanje poezije ter se je posvetil pisanju proznih del, izmed katerih so še posebej pomembni romani Tujci (1901), Križ na gori (1904), Na Klancu (1902), Martin Kačur (1906), Gospa Judit (1904), Hiša Marije Pomočnice (1904), Nina (1906)), zbirke črtic Ob zori (1903), Zgodbe iz doline Šentflorjanske (1908), Za križem (1909), Moje življenje (1914), Podobe iz sanj (1917) ter povest Hlapec Jernej in njegova pravica (1907). Napisal je številna pomembna dramska dela, in sicer Za narodov blagor (1901), Kralj na Betajnovi (1902), Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (1908), Hlapci (1909) ter Lepa Vida (1912). Cankar se je po letu 1900 goreče zavzemal za ideje socializma. Boril se je za izboljšanje razmer na socialnem področju in v kulturi tako na političnem odru kot tudi preko literature. Leta 1907 je kandidiral za poslanca v okviru Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, a ni bil izvoljen. Zaradi političnih idej, ki jih je razširjal, je bil dvakrat aretiran in zaprt. Politično sporno je bilo njegovo predavanje Slovenci in Jugoslovani leta 1913 zaradi podpore jugoslovanski politični zvezi. Po začetku 1. svetovne vojne leta 1914 je bil obtožen srbofilstva. Naslednje leto je bil za kratek čas mobiliziran v Judenburg. Umrl je v Ljubljani 11. decembra 1918.

Strokovne reference in viri

  • Cankar, I. (avtor dodatnega besedila Bratko Kreft) 1984: Hlapec Jernej in njegova pravica. Ljubljana. [COBISS-ID 389377]
  • Cankar, I. (avtor dodatnega besedila Dušan Moravec in Dušan Čater) 1997: Hlapec Jernej. Ljubljana. [COBISS-ID 59789568]
  • Kos, J. 1987: Cankar Ivan. Enciklopedija Slovenije 1 A–Ca, 410–414. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]

Avtor zapisa

Urška Šavc (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Šavc, U. 2010: Hlapec Jernej in njegova pravica. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/409-hlapec-jernej-in-njegova-pravica.